Moj rojstni kraj

Kategorija: Pisma bralcev / ponedeljek, 19. julij 2021 / 12:18  

Živim v kraju, kjer sem se rodila. Živim v kraju, ki ga nima vsaka dežela. Imamo polna drevesa, reko in gozdna čudesa. Imamo polno sprehajalnih poti, imamo trgovine, kavarne in cel kup različnih ljudi.

Moje rojstno mesto Jesenice. Koliko spominov mi prinese. Tudi ko sem odšla študirat v Koper, sem se vedno rada vračala domov. Ni mi bilo mar za dolge vožnje z vlakom ali avtobusom, vedela sem, da grem tja, kjer je moje srce doma. Moj dom mi nudi toplino, varnost, vedno novo svežino. Veliko stvari se je skozi leta spremenilo, veliko novih obrazov se je v moj kraj priselilo. A tukaj so moji spomini, ki nikoli ne bodo minili. Ko se sprehodiš po znanih poteh, ko točno veš, kam pelje določena smer. Ko ob določenih stvareh obudiš otroški svet. Spomnim se otroškega smeha, lovljenja, guganja, plezanja. Spomnim se prvega javnega nastopa za poezijo.

Ko sem odhajala na študij v Koper, sem se sicer veselila vseh novih stvari, novih ljudi, novega ritma življenja. A že klima je bila precej različna. Saj je bilo fino se sprehajati ob obali, dihati morski zrak in se smejati primorski šali, ampak priti domov in zadihati gorski zrak, to je bil občutek, ki ga ne pozabi vsak. Tudi danes, ko se vozim v službo v drugi kraj, se vedno rada vračam nazaj. Zadovoljna sem, da v enem kraju delam in v drugem živim, ker tako lahko oba svetova bolj doživeto živim. Ko pišem svoje zapise, svojo poezijo, mi je najbolj čudovito to, da se lahko ozrem skozi okno in gledam v zelena drevesa, v njihovo gibanje, ko malce veter zapiha. Ne bom pozabila trenutkov, ko sem se vračala iz šole proti domu, vsa utrujena, s polno torbo na hrbtu. Takrat sem bila najbolj vesela, ko sem videla svojega kužka, kako me skozi okno moje sobe gleda.

Kolikokrat sem se na sprehod podala, v družbi ali sama. Šla sem do reke, se tam odpočila, nato pa se vesela proti domu vrnila. Pa vikendi so vedno minili, v kavarni, ob kavici in družbi veseli. Pri nas raznolikosti ne manjka, zato smo kraj, kjer ne moreš poznati vsake gospe in gospoda. Ni tako kot na vasi, kjer so vsi med seboj znanci.

Tina Lasnik, Jesenice