Potres je možen tudi pri nas

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Slovenija / sreda, 6. januar 2021 / 10:20  

Zadnji potres z rušilno močjo na Hrvaškem je tudi pri nas izzval vprašanja o tem, kako smo pripravljeni na takšen scenarij.

Kranj – Potres, ki je pred novim letom stresel območje Petrinje na Hrvaškem, je po zdaj znanih podatkih zahteval sedem življenj in precejšnjo gmotno škodo. Najmočnejši sunek je imel magnitudo 6,2, sledilo je več popotresnih sunkov, tla pa se po besedah strokovnjakov še več mesecev ne bodo povsem umirila.

Tudi Slovenija leži na potresno dejavnem območju in seizmološke naprave tudi pri nas vsak dan zaznavajo tresenje tal. V zadnjih desetih dneh decembra so po podatkih Agencije RS za okolje naprave manjše potrese zabeležile denimo tudi na območju Vodic, Zgornjega Jezerskega in Škofje Loke. Nobeden sicer po moči ni presegel magnitude 1, a še ne tako davna zgodovina nas opominja, da do podobnega potresa kot na Hrvaškem lahko pride tudi pri nas. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje se je potres, ki pusti močne poškodbe na zgradbah, v zadnjih treh stoletjih pojavil enkrat do štirikrat na sto let. V zadnjih desetletjih je bilo prizorišče močnejših potresov pri nas Posočje. Tla so se tam tresla leta 2004, leta 1998, močna sunka pa so izmerili tudi maja in septembra 1976.

Od 16. stoletja je bilo pri nas zabeleženih več kot petdeset potresov z intenziteto vsaj VII po evropski potresni lestvici. Če bi se takšen potres zgodil v osrednji Sloveniji, bi bilo lahko po scenariju, predvidenem v projektu #Siquake2020, šeststo tisoč ljudi izpostavljenih posledicam, več kot šestdeset tisoč ljudi bi ostalo brez strehe nad glavo, več kot sto stavb bi bilo porušenih in še več kot pet tisoč potrebnih temeljite obnove.

V okviru projekta je bila načrtovana tudi obsežna vaja v primeru potresa z intenziteto VII ali VIII (zmerne do močne poškodbe na zgradbah), a je bila zaradi epidemije covida-19 večkrat prestavljena oziroma so izpeljali le teoretični del, zato bo izvedena predvidoma v letošnji jeseni. Podobni vaji za primer potresa sta sicer pri nas potekali v letih 2004 in 2012.

Potresne aktivnosti ni mogoče napovedati, zato pa se lahko nanjo pripravimo. Uprava za zaščito in reševanje je ob zadnjem potresu v Petrinji izdala priporočila in navodila, kako lahko posamezniki ravnajo v primeru potresa. V prvi vrsti je treba poskrbeti za potresno varnost stavb. Najboljšo zaščito omogočajo stavbe, ki so grajene po načelih potresno odporne gradnje. Praviloma so varnejše stavbe zgrajene po letu 1965, ko so se tudi pri nas začela uveljavljati načela potresno varne gradnje, v zadnjih letih pa se je s sprejemom evropskih standardov za potresno odporno gradnjo stanje še izboljšalo.

A tudi v stavbah starejšega letnika lahko k potresni varnosti veliko prispevamo sami z rednim vzdrževanjem, odpravo morebitnih razpok v stenah in stropu in predvsem s tem, da z deli ne zmanjšujemo njene potresne odpornosti. Na voljo je tudi spletna aplikacija Potrog, s katero lahko uporabniki s pomočjo vprašalnika ocenijo, kako potresno varna je njihova stavba.

Na Upravi za zaščito in reševanje opozarjajo tudi, da velja v stavbah določiti varna mesta, ki so pod mizami ter denimo pod podboji vrat, če so vrata v nosilni steni, in pritrditi omare in druge predmete, ki bi nas v primeru potresa lahko po­škodovali.