Spletna prodaja raste

Spletno nakupovanje v času epidemije še naprej narašča. V zadnjih treh mesecih je na spletu nakupovala polovica Slovencev.

Kranj – V zadnjih letih spletna prodaja narašča. Tako so denimo lani po podatkih Statističnega urada podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi s prodajo fizičnim osebam ustvarila okoli 780 milijonov evrov prihodkov. Ob ukrepih, povezanih z epidemijo covida-19, med katerimi je tudi zapiranje trgovin in izogibanje medsebojnim stikom, pa se spletna prodaja še dodatno povečuje. Vse več Slovencev tako živila kot tudi drugo blago naroča na spletu.

Sodeč po anketi, ki so jo nedavno opravili na Statističnem uradu, je v zadnjih treh mesecih vsaj en nakup na spletu opravila dobra polovica vprašanih, starih med 16 in 74 let. Takšnih, ki so na spletu nakupovali v zadnjih 12 mesecih, pa je bilo v isti starostni skupini skoraj dve tretjini.

Tako kot v zadnjem letu je bilo tudi v zadnjih treh mesecih največ kupcev, ki so opravili nakup na spletu, starih med 25 in 34 let (75 odstotkov vprašanih), sledili so tisti v starostni skupini med 35 in 44 let (69 odstotkov) in tisti, stari med 16 in 24 let (63 odstotkov).

Največ vprašanih (29 odstotkov) je v tem obdobju na spletu kupilo izdelke v vrednosti od 100 do 299 evrov, sledijo pa tisti, ki so za spletne nakupe v zadnjem tromesečju porabili manj kot petdeset evrov (25 odstotkov vprašanih).

Kot kaže anketa Statističnega urada, je največ, četrtina vprašanih, na spletu nakupovala oblačila, čevlje in dodatke, sledijo pa tisti, ki so spletno nakupovanje uporabili za nakup avdio-video ali foto izdelkov in gospodinjskih aparatov (13 odstotkov). Med 11 in 9 odstotkov vprašanih je na spletu nakupovalo zdravila ali prehranska dopolnila, kozmetiko, lepotilne izdelke in izdelke za sprostitev ali pohištvo in druge dodatke za dom ter športno opremo. Le tri odstotke vprašanih pa je spletne trgovine uporabljalo za nakupe hrane in pijače iz trgovin.

Kljub temu se se v času epidemije z veliko rastjo spletnih nakupov srečujejo tudi največji trgovci z živili. Kot so nam sporočili z Mercatorja, rast prodaje beležijo tako pri tehničnem blagu kot tudi v t. i. market programu. Prodaja je v zadnjih tednih narasla podobno kot v prvem, spomladanskem valu, glede na to, da so zaradi novih ukrepov primorani iz prodaje umakniti določene vrste izdelkov, pa pričakujejo še nekoliko večje povpraševanje spletnih kupcev.

»V prvem valu je povpraševanje v Mercatorjevi spletni trgovini naraslo tudi za desetkrat tako rekoč čez noč, za kar je treba prilagoditi celoten sistem, ne le števila zaposlenih. Primerjava bi bila denimo, če bi dnevno število kupcev v eni trgovini naraslo za desetkrat,« pojasnjujejo v Mercatorju in dodajajo, da so se razmeram hitro prilagodili in že v nekaj tednih omogočili hitre dostave. V Mercatorju, kje dostavljajo na 98 odstotkov naslovov v državi, trenutno dostavo praviloma omogočajo že naslednji dan po naročilu, na eni od 15 prevzemnih točk pa je prevzem možen že štiri ure po naročilu.

Tudi v Sparovi spletni trgovini se je povpraševanje močno povečalo. Kot so nam odgovorili, so jeseni zaradi tega zaposlili dodatne delavce, razširili skladišče in povečali število voznikov in dostavnih vozil, tako da lahko trenutno pripravijo 120 odstotkov več naročil kot spomladi. Kljub temu je zaradi velikega povpraševanja prosto časovno okno na voljo šele čez nekaj dni.

Pri spletnem trgovcu Mimovrste imajo podobne izkušnje. Kot pravijo, so tudi v poletnem obdobju med obema valoma zaznali petdesetodstotno rast prodaje, ob uvedbi novih ukrepov v oktobru pa je rast prodaje dosegla sedemdeset odstotkov, glede na enako obdobje lani. Večji obseg prodaje pa pripisujejo tudi promociji kampanje črni petek, ki je letos na volje daljše obdobje kot običajno.

V podjetju Mimovrste so se na nove razmere začeli pripravljati že spomladi. Optimizirali so procese in zaposlili tudi dodaten kader, predvsem ekipi centra za pomoč uporabnikom in zaposlenih v skladišču. Mimovrste tako danes šteje 350 delavcev. Pred kratkim so sprejeli tudi ukrep, s katerim so podaljšali delovni čas vseh sedmih prevzemnih mest.