Železo je spremenilo svet

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / sreda, 2. september 2020 / 14:49  

V stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju je na ogled gostujoča razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Gospodarji prehodov. Skozi arheološko-etnološko postavitev spoznavamo, kaj je med drugim pred tri tisoč leti korenito spreminjalo takratno življenje in družbo.

Kranj – Letošnje poletje je, tako v našem osebnem smislu kot občegospodarskem pomenu, zaradi znanih razmer najbrž bolj kot kdajkoli v znamenju odkrivanja, raziskovanja in uživanja Slovenije. Ne dvomimo, da so si nekateri izmed vas tako nekoliko pobližje ogledali tudi najstarejše slovensko mesto Ptuj z njegovimi naravnimi, še posebej pa zgodovinskimi znamenitostmi. Vsem, ki vam to ni uspelo, v Gorenjskem muzeju z gostujočo razstavo Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož z naslovom Gospodarji prehodov predstavljajo delček iz – lahko bi rekli prav posebnega obdobja – bogate preteklosti tega mesta in širše.

Avtorja razstave, ta je bila prvič predstavljena na domačem Ptuju leta 2016, arheologa Aleksandra Nestorović in Andrej Preložnik sta zgodbo s Ptuja, ki bo v Kranju sicer na ogled do konca septembra, pretekli četrtek predstavila prvim obiskovalcem. Ptuj sicer slovi kot antično mesto tudi zaradi ogromno arheoloških najdb iz tega obdobja in so ostale izkopanine nekoliko v senci tistih 'bolj popularnih'. Najdbe na razstavi Gospodarji prehodov torej niso med najbolj eminentnimi, a so zelo pomembne za širše razumevanje časa približno tisoč let pred našim štetjem na prehodu iz bronaste v železno dobo.

Gre za dve grobni najdbi v danes ozki mestni ulici Viktorina Ptujskega tik pod ptujskim gradom, ki predstavljata omenjeni prehod ne le kot časovno ločnico, temveč tudi prehod iz kulture žarnih grobišč v halštatsko kulturo, za katerega je razen sprememb v materialni kulturi značilen tudi prehod iz razmeroma egalitarne v močno razslojeno družbo. »Če so si bili tukajšnji prebivalci prej med seboj enaki, novi časi s pojavom železa prinesejo razlike – bojevniki postanejo pomembnejši kot običajni ljudje,« pove Aleksandra Nestorović in doda, da je na Grajskem griču bivala elita, ki je obvladovala najpomembnejši prehod čez reko Dravo ter s tem prehod iz Panonske nižine v predalpski in v mediteranski svet.

Dva grobova na prehodu

Ozka srednjeveška ulica na Ptuju je bila doslej že večkrat prekopana zaradi umeščanja kanalizacije. Pred dvajsetimi leti je šlo za srečno naključje, da so našli oba groba, a kot meni Andrej Preložnik, bi v tem delu mesta zagotovo našli še kaj. Gre za groba ženske in moškega, arheologa pa sta 'glavna junaka' poimenovala za mlado varuhinjo tradicije in prvega kneza.

»Ženski grob je starejši, za tisti čas relativno bogat, in sicer predvsem z dodatki iz širšega okolja med Dravo, Savo in Donavo, drugi grob je nekoliko mlajši, v njem pa so kovinski dodatki, predvsem orožje, ki so bolj eksotični z onstran Črnega morja,« pojasnjuje Nestorovićeva, ki pove, da so na naše območje prišli skupaj z vpadi. V Evropi so le štiri podobne najdbe in ena je na Ptuju.

Na razstavi so na ogled nekateri kovinski primerki orožja, sekira, sulica in bodalo. »Bodalo je v toku, saj je v preslabem stanju, da bi ga vzeli ven, sulica pa je med prvimi železnimi kosi, ki so bili najdeni na Ptuju,« še pove arheologinja. Oblika in podoba orožij in orodij je prikazana s pomočjo rentgenskih posnetkov, z računalniško tomografijo ali risarsko rekonstrukcijo. Projekt razstave je namreč interdisciplinaren, saj so že opravljene analize nadgrajene še z novimi, ki so pogosto ključ za boljšo interpretacijo arheoloških najdb. Sem sodijo tudi rekonstrukcije predmetov in tako ženske kot moškega. Ženska naj bi bila stara od 16 do 19 let, moški pa 40 let. »Njena obleka ni krojena in šivana, ampak je le blago, izdelano na statve, in na telesu, speto s sponami. Obleka moškega je bolj kompleksna. Smo pa tudi rekonstruirali vse kovinske dele, ki jih nosita lutki, in so videti taki, kot so bili pred tisoč leti.«