Izgubljena mesta

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Arhiv člankov / nedelja, 5. julij 2020 / 14:49  

»Tropski gozd ima čudno moč. Neskončna zelena goščava zastira pogled, ovira gibanje in daje občutek nemoči; težave in nevarnosti prežijo na vsakem koraku. Toda nezamenljivi vonj po vlagi, bujno rastlinje, prhutanje ptic, katerih raznolikost in glasovi presegajo vsako domišljijo, kričanje opic in njihove razposajene akrobacije po vejah, celo brenčanje insektov, vse to so milijoni dražljajev, ki se trdno zasidrajo nekam v možganske celice in pustijo ne le globok vtis, temveč tudi željo po vrnitvi. Cvetovi, listi in plodovi najrazličnejših oblik, barv in vonjav, preperela debla orjaških dreves, ki so umrla naravne smrti, in živali vsemogočih vrst se združujejo v naravno lepoto, ki ji ni para, ki pa je obenem divja, neukročena in celo napadalna. Kot je leta 1937 zapisal mehiški pisec Ramon Beteta: 'Med neštetimi zvijajočimi se koreninami je mogoče spregledati kače; milijoni žuželk, mravlje, orjaške kobilice, vsi se branijo in napadajo, celo rastline: tiste, ki nimajo trnov, izločajo jedke sokove ali imajo strupene sadeže ali ob dotiku povzročajo pekoče srbenje ali pa njihova senca uspava. Obramba je pasivna, toda strahljivo učinkovita. Tu je človek suženj in tujec, vsiljivec in sovražnik. V zraku je samo močan vonj po organski materiji, ki fermentira; ne ve se, ali je ta vonj predhodnik novih življenj ali simptom nenehnega umiranja ...'« (str. 7)

Avtor nas že na začetku pritegne s pripovedjo o tropskem gozdu. V knjigi pa gre za tisto, kar ta gozd skriva. Gre za arheološka iskanja v deželi Majev (podnaslov knjige). Za njihova mesta, ki jih je v stoletjih prekril tropski gozd. Ivan Šprajc, imenovan tudi »slovenski Indiana Jones«, je, denimo, leta 2013 vodil mednarodno skupino arheologov, »ki je v težko prehodnem območju Calakmul na polotoku Jukatan odkrila ostanke starodavnega majevskega mesta, ki je s površino več kot 22 hektarov in ostanki številnih stavb doslej največja poznana majevska naselbina na tem območju. Mesto je staro približno 1400 let. Na celotnem področju so ohranjene številne piramide, igrišča in oltarji. Največja piramida pa je visoka kar 23 metrov. V mestu naj bi po prvih informacijah živelo 30 do 40 tisoč ljudi. Mesto je bilo verjetno zapuščeno okrog leta 1000, domnevno zaradi demografskega pritiska, spremembe klime, vojn in upornikov … Mesto so poimenovali Chactun, kar v majevskem jeziku pomeni Rdeči kamen oziroma Velika skala.« (Wikipedija)

Človeka zamika, da bi bil zraven. Sicer pa lahko deželo Majev podoživimo tudi z branjem te knjige.