Zdravstvo je treba okrepiti
Možnost drugega vala pri nas je realna, je ob uradnem zaključku epidemije covida-19 v Sloveniji poudaril direktor Klinike Golnik, ta predah pa je treba takoj izkoristiti tudi za krepitev infrastrukture za oskrbo okuženih bolnikov in hkrati varno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi.
»Klinika Golnik je stara sto let, dotrajana in ni potresno varna, arhitektura pa ni prilagojena sodobni obravnavi takšnih bolnikov. Zato želimo, da v odzivu na morebiten drugi val epidemije covida-19 in vse prihodnje izbruhe respiratornih okužb kompleksu priključimo sodoben izolacijski oddelek, ki bo na voljo bolnikom iz vse države,« je poudaril direktor doc. dr. Aleš Rozman.
Golnik – V parku pred Kliniko Golnik je bila v ponedeljek slovesnost, na kateri so se zaposlenim, strokovnim ustanovam, lokalni skupnosti, donatorjem in medijem zahvalili za odlično sodelovanje, učinkovito delo in odgovorno vedenje, ki je močno pripomoglo k uspešni zajezitvi epidemije. Kot je poudaril direktor klinike doc. dr. Aleš Rozman, svet na pandemijo ni bil pripravljen, odziv pa je bil bliskovit. Tu se je Slovenija izvrstno odrezala: »Strategija, ki smo jo sprejeli, je bila racionalna, in ukrepi, ki smo jih pravočasno izvedli, so bili uspešni in so preprečili večje število obolelih in s tem številne prezgodnje smrti. Na državnem in regionalnem nivoju so se oblikovale koordinacije vseh ravni zdravstva, civilne zaščite, policije, vojske, gasilcev in drugih, ki so ob podpori odgovornega vedenja državljanov kljub hudemu pomanjkanju zaščitnih sredstev in opreme v prvih dneh, našli rešitve in odgovore na izzive.«
Direktor Rozman meni, da je bil slovenski model javnega zdravstva z močnim primarnim zdravstvom in vstopnimi točkami učinkovit, a obenem opozarja, »... da je celoten zdravstveni sistem, ki je že pred epidemijo deloval na zgornjem robu zmogljivosti, ranljiv in večjega pritiska verjetno ne bi prenesel.« Možnost drugega vala pri nas je realna, je poudaril, ta predah pa je treba takoj izkoristiti za krepitev infrastrukture za oskrbo okuženih bolnikov in hkrati varno obravnavo bolnikov z drugimi boleznimi. V kliniki, ki je bila ena od štirih bolnišnic za paciente s covidom-19 pri nas, je med epidemijo vzporedno teklo delo z bolniki z drugimi boleznimi, npr. diagnostika in zdravljenje pljučnega raka. Omenil je tudi nujnost izobraževanja in zaposlovanja zdravstvenih delavcev, oblikovanje odzivnih skupin, pogoje za mobilnost timov in reševanje problema najranljivejših, to je domov za starejše. »Močan in prilagodljiv zdravstveni sistem v kriznih časih lahko ustvarja pogoje za nemoteno delovanje industrije in tudi ekonomsko varnost prebivalcev,« je prepričan. Za Kliniko Golnik pa je dejal, da je to trdoživa ustanova, ki je bila ustanovljena za obvladovanje epidemije tuberkuloze, ki je še vedno eden vodilnih razlogov umrljivosti v svetu. Epidemija tuberkuloze je v Sloveniji sicer obvladana, kar pa se z migracijami prebivalstva lahko spremeni.
Nagovore so imeli še minister za zdravje Tomaž Gantar, ameriška veleposlanica Lynda C. Blanchard, kranjski župan Matjaž Rakovec in pa namestnica direktorja za zdravstveno nego v Kliniki Golnik Katja Vrankar. Povedala je, da bodo tamkajšnji zaposleni, ki so se med epidemijo izpostavili in javili za tvegana mesta, prejeli spominsko značko: »Nosite jo s ponosom. Vedeli bomo, da ste bili tisti, ki ste hrabro stopali po tej poti.«