Te dni je najtežji strah pred neznanim

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kranj / sreda, 1. april 2020 / 14:26  

Kot pravi vodja regijske enote programa Šent Petra Anžin, je največja težava njihovih uporabnikov in tudi mnogih drugih strah pred neznanim, saj so se naši dnevi in rutine v zadnjih dneh precej spremenili.

Kranj – Nevladna humanitarna organizacija Šent – Slovensko združenje za duševno zdravje v Kranju izvaja program Dnevni center Šent'k. Program je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju oziroma tistim v trenutni duševni stiski, svojcem in prijateljem oseb s težavami v duševnem zdravju in vsem drugim, ki jih zanima področje duševnega zdravja. Kako pomoč poteka te dni, sva se pogovarjali s svetovalko in vodjo regijske enote Petro Anžin.

V trenutni situaciji je duševna stiska v porastu pri mnogih, še težje pa se z njo soočajo tisti, ki imajo že dalj časa oziroma pogosteje težave v duševnem zdravju. Kako se znajdete v tej situaciji?

Programi Društva Šent so v osnovi namenjeni osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. Tako programi dnevnih centrov, zaposlovanja in delovnega usposabljanja ter nastanitveni programi temeljijo na osebni obravnavi uporabnikov na njihovi poti k psihosocialni rehabilitaciji. V trenutni situaciji osebna obravnava ni mogoča, tako da smo se tudi vsi zaposleni znotraj društva znašli v kaotičnem prostoru, kjer pa se nam vedno poraja vprašanje, kaj lahko vseeno storimo za naše uporabnike in v duhu solidarnosti tudi za občane lokalnih skupnosti.

Odločili ste se, da vsak dan odprete telefon za pogovore. Zakaj?

Razlog je ravno to, da si odgovorimo na vprašanje, kaj lahko vseeno storimo. Zavedamo se, da ima večina naših uporabnikov pogosto šibke socialne mreže. Zaradi diagnoz so pogosto stigmatizirani na področju zaposlovanja ter osebnih odnosov z bližnjimi in prijatelji. Marsikomu izmed njih vključenost v programe Šenta predstavlja to, da imajo socialno mrežo: prijatelje, podporo, pomoč in podobno. Zato se nam je zdelo izredno pomembno, da jim to neprekinjeno zagotavljamo. Seveda v omejenem obsegu po telefonu in elektronski pošti. Rada bi poudarila, da smo v enoti Kranj glede komuniciranja z našimi obiskovalci kar iznajdljivi, saj je bilo nekaj razgovorov opravljenih kar skozi okno pisarne, seveda ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov.

Kakšne so vaše izkušnje svetovanja v dneh, odkar so v državi in tudi v Kranju spremenjene razmere, odkar je še manj medsebojnih stikov?

V času od zaprtja enote Šent'k sredi tega meseca smo prejemali predvsem klice naših rednih uporabnikov, med njimi tudi nekaj klicev občanov. Iz razgovorov do sedaj ni bilo zaznati hujših stisk in akutnih težav, temveč bolj potrebo po komunikaciji in pomoč pri odpravi dolgčasa. Seveda pa smo šele na začetku. Iluzorno je pričakovati, da bo v času epidemije psihično stanje ljudi boljše oziroma stabilno. Žal bo predvidoma ravno nasprotno. Naj poudarim, da je skrb za higieno v širšem pomenu besede, kar pomeni skrb za telo in duševno zdravje, v teh dneh še pomembnejša. Pri tem si lahko pomagamo z rutino in strukturo dneva. Tako sva z uporabnikom, ki me je poklical, naredila načrt točno po urah. To pomeni, kdaj vstane, poje, gre na sprehod, gleda televizijo in vse drugo. To bi svetovala vsem nam.

Kakšna so najpogostejša vprašanja tistih, ki vas pokličejo za tako imenovane razbremenilne pogovore?

Najpogostejše vprašanje, ki me osebno najbolj spravi v zagato in na katero nimam odgovora, je: »Kdaj lahko spet pridem?« Vedno znova odgovarjam, da ne vem. Namreč, strah pred neznanim, nedoločenim in nevednim lahko človeka ohromi, če ima težave s tesnobami in depresijo, pa še hitreje. Veliko lažje bi bilo, če bi lahko odgovorila, da bomo odprli na primer 20. julija ali 15. novembra ali 1. januarja drugo leto, tako bi lahko ponudila vsaj nekaj zagotovila, da bo vse enkrat spet normalno in »po starem«. V razgovorih se tako konkretno bolj osredotočimo na trenutno situacijo, kako oseba preživlja dneve, kako se počuti, kaj še lahko stori za kakovostno preživljanja časa v samoizolaciji. Poleg tega jih spodbujamo, da ohranjajo kontakte tudi z drugimi znanci, prijatelji, sosedi, svojci.

Kako ukrepi v času epidemije vplivajo na ljudi?

Na vse nas vpliva strah pred neznanim. Naši dnevi, rutine, odnosi niso več tisto, kar so bili prej. Dejansko je vse drugače. Kar na enkrat smo omejeni z ukrepi, ki nam jih »vsiljujejo« drugi, ki so nujni in zavezujoči. To lahko pri ljudeh hitro sproži tesnobna občutja tudi, če se s podobnimi težavami prej niso srečali. Ne smemo zanemariti škodnega vpliva na psihično zdravje ljudi, ki ga povzroča bombardiranje informacij z vseh smeri. Predvsem če so te senzacionalistične in pretirane. Večina nas v poplavi vsakodnevnih informacij težko loči zrnje od plev. V društvu Šent se trudimo, da tudi na naši spletni strani (www.sent.si) objavljamo izčiščene, relevantne informacije in nasvete, kako ravnati v tem času in tudi nasploh.

Kaj se vam te dni zdi še posebno pomembno?

Morda bi poudarila metodo, ki jo pogosto uporabljam tako pri osebnem delu z uporabniki kot v trenutnih razmerah. To je, da skušam, kolikor je mogoče, vse začiniti s kančkom humorja. Mislim, da je v teh izredno resnih in načeloma prav nič smešnih razmerah to še kako pomembno, če nič drugega se vsaj za hip razbremenimo.