Celovški krst Gašperšičevega venčka

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 16. marec 2020 / 17:27  

Na nedeljskem koncertu Koroška poje v Celovcu so 65 let od nastanka krstno zapeli Venec koroških ljudskih pesmi, ki ga je napisal Kropar Jože Gašperšič.

Ko je skladatelj, zborovodja, zbiratelj pevske dediščine in glasbeni pedagog Egi Gašperšič brskal po zapuščini svojega očeta Jožeta, glasbenega navdušenca, ki je v rojstni Kropi za časa življenja vodil številne zbore, po prvi in drugi svetovni vojni ustanovil glasbeno šolo še pred radovljiško, zbiral že skoraj pozabljeno glasbeno in pevsko gradivo in je sploh živel za glasbo in pesem, je našel zanimive papirje. Tudi Venec osmih koroških ljudskih pesmi, ki ga je oče leta 1955 napisal za ženski zbor, godalni kvintet in klavir. Ko so glasbeniki že začeli vaje za krstno izvedbo, je Jožeta zadela kap. Prisiljen je bil opustiti glasbeno in pevsko dejavnost in se z njemu lastno vztrajnostjo na novo učiti osnovnih človekovih znanj. Do smrti leta 1964 je po svojih močeh zbiral pozabljene ljudske pesmi iz krajev pod Jelovico. Njegov koroški venček pa je utonil v pozabo.

Egi že dolgo sodeluje z Narodopisnim inštitutom Urban Jarnik v Celovcu. Pomagal je pri izdaji ljudskih pesmi iz koroških dolin in vasi ter pevske zapuščine nekaterih znanih koroških slovenskih glasbenikov, kot so Anton Nagele, Jože Ropitz in Milka Hartman. Očetovo partituro Venčka je pokazal organizatorjem letošnje osrednje pevske prireditve Slovencev na Koroškem Koroška poje. Ti so ga brez pomisleka vključili v letošnji koncertni program. Egi je poskrbel za priredbo, znani koroški zborovodja Roman Verdel pa za izvedbo. Tako so v nedeljo pevke Pevskega društva Sele na Koroškem in Koledva iz Krope z godalnim kvintetom Slovenske filharmonije in pianistko Ano Tijssen pod taktirko Romana Verdela pred polno dvorano Doma glasbe v Celovcu 65 let po nastanku izvedle Gašperšičev Venec koroških ljudskih pesmi.

V nedeljo je krstno izvedbo skladbe svojega očeta spremljal tudi sin Egi. Po koncertu je vidno ganjen povedal, da ni pričakoval, da bo lahko po 65 letih poslušal delo svojega očeta. Napovedal je, da se bo v prihodnje, ko bo imel manj obveznosti v Celovcu na Jarnikovem inštitutu, posvetil odkrivanju očetove zapuščine. O njem je povedal marsikaj zanimivega, morda tudi neznanega. Oče Jože, rojen leta 1896, je končal gimnazijo, kjer je spoznal osnove glasbe. Zelo rad bi se z njo ukvarjal poklicno, vendar za to ni bilo možnosti. Delo je našel doma v Kropi, kjer je bil trideset let ravnatelj Kovaške zadruge Plamen. Glasbi in pesmi ni obrnil hrbta. Že v gimnaziji je igral violino in klavir v šolskem orkestru in že leta 1915 objavil svojo prvo skladbo. Moral je v prvo svetovno vojno, v kateri je bil ranjen, vendar je preživel in se vrnil domov, kjer je bil do smrti duša glasbenega in pevskega življenja v kraju. »Na glasbo in petje je imel širok pogled, zato je razumel njun izraz in je še posebej spoštoval ljudsko pesem,« je o svojem očetu Jožetu povedal sin Egi.