Jože Bertoncelj z ljubljanskimi zmaji

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. marec 2020 / 20:07  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (240)

Kovaški mojster Jože Bertoncelj se je rodil 8. marca 1901 v Kropi. Štirinajst kovanih zmajev ob svetilkah pri Ljubljanici, okovje za mizo na ljubljanskem magistratu in spomenik žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča na Ljubelju je skoval po načrtih arhitekta Borisa Kobeta. To sicer ne pomeni vrha njegovega kovaštva, vendar ostajajo njegova najbolj vidna dela. Bil je eden najpomembnejši slovenskih mojstrov sodobnega umetniškega oblikovanja železa, ki je sicer vedno delal po lastnih idejah. V zreli fazi življenja je v kovanju malih plastik uresničeval svoje kiparske ambicije. To so predvsem ovnove glave in maske. Leta 1974 je na mednarodnem sejmu obrti v Münchnu za moderno oblikovani kovani korpus Kristusa na križu prejel zlato medaljo za plastiko.

Rodil se je v revni kroparski železarski oziroma kovaški družini. Oče Janez in mati Liza sta imela šest otrok, vendar so le trije dočakali starost. Po smrti starejšega brata Janeza v prvi svetovni vojni je moral Jože zgodaj začeti delati. Kovanje žebljev v vigenjcu skupaj z očetom in materjo je Jožeta že v otroštvu zaznamovalo za njegovo poznejše delo. Med letoma 1913 in 1942 je bil zaposlen v železoobrtni zadrugi v Kropi oziroma v njeni preimenovani naslednici kovinarski zadrugi Plamen. Delal je kot pomožni, strojni in skladiščni delavec, kot žebljar, risar in umetni kovač.

Nadarjenost za oblikovanje železa je v njem prepoznal takratni direktor žebljarske zadruge Plamen Jože Gašperšič. Ugotovil je, da Bertoncljeve sposobnosti presegajo program zadruge. Ko so v Kropi leta 1937 ustanovili umetno kovačnico, se je Bertoncelj šolal ob delu. Direktor ga je napotil na proučevanje kovaške literature. Za izpopolnjevanje svojega kovaškega in risarskega znanja je obiskoval risarski tečaj pri arhitektu Francetu Tomažiču v Ljubljani, v letu 1940 pa na avstrijskem Štajerskem pri mojstru Johannu Vallisu, ki je v spričevalu še posebej poudaril njegovo izvirnost.

Bertoncelj je koval sakralne (svečniki, križi) in druge predmete (svetila, mreže, zmaji). Njegovi kovaški izdelki iz tega obdobja so temeljili na baročni tradiciji. Po drugi svetovni vojni in delovanju na Metalurškem inštitutu v Ljubljani (1950–1956) je oblikoval mnoga odlična kovaška dela, ki so združevala oblikovanje in kovanje. Izdeloval je kovane mreže, lestence, svečnike, knjižna opirala, luči ... Na podlagi svojih prefinjenih izdelkov in zrelega oblikovanja je dobil status samostojnega oblikovalca in je bil leta 1955 sprejet v članstvo Društva likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije in Jugoslavije.

Leta 1970 je dobil tudi Prešernovo nagrado gorenjskih občin.

Bertoncelj je bil tudi mojster peresa. V samozaložbi je izdal Kroparske zgodbe, v katerih je opisoval življenje, običaje in kovaško tradicijo v Kropi.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Tatenicah se je 2. 3. 1848 rodil inženir, kemik, plemič in vojaški poveljnik Johann von Schwab. Od leta 1886 je uspešno vodil laboratorij v kamniški smodnišnici.

V Kranju se je 2. 3. 1898 rodila pevka, sopranistka in pedagoginja Vera Majdič.

V Preddvoru se je 4. 3. 1819 rodil duhovnik in misijonar Jožef Lap. Bil Knobleharjev generalni vikar. Z Luko Jeranom je šel v srednjeafriški misijon.

V Radovljici se je 5. 3. 1707 rodil pisatelj in frančiškan Gottfrid (roj. Jožef) Pfeifer. Bil je predstavnik sholastične filozofije. Leta 1750 se je udeležil generalnega kapitlja v Rimu.

Na Bledu se je 5. 3. 1919 rodil izumitelj Peter Florjančič, avtor več kot štiristo patentov.