Manca Šilar je z mentorico Andrejo Škvarč predstavila naravno vrednoto Hraški mlaki. / Foto: Primož Pičulin

Oazi vrstne raznolikosti

V Knjižnici Medvode je Hrašanka Manca Šilar predstavila naravno vrednoto Hraški mlaki, eni redkih mokrišč v tem delu Slovenije. Dogodek sta Občina Medvode in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave pripravila ob svetovnem dnevu mokrišč, ki ga obeležujemo drugega februarja.

»Največjo grožnjo predstavljajo vnosi rib, invazivne tujerodne vrste, intenzivno kmetijstvo, komunalne odplake in izsuševanje mlak. Vodno telo se poleti zmanjša zaradi izhlapevanja, manjša mlaka se skorajda popolnoma izsuši.«

Medvode – »Mokrišča so zelo pomembna za človeka in obenem zelo ogrožena območja predvsem s strani človeka,« je v uvodu pojasnila Andreja Škvarč iz kranjske območne enote Zavoda za varstvo narave. Zavod v okviru projekta LAS Zgodbe naših mokrišč želijo opozoriti na tista majhna, manj znana, obiskana in raziskana mokrišča, kamor sodita tudi Hraški mlaki v skrajno severovzhodnem delu Občine Medvode, ki sta pomemben vodni ekosistem in imata velik pomen za biodiverziteto. Raziskave, ki jih je Šilarjeva opravila v obdobju od aprila do septembra leta 2018 in jih popisala v svoji diplomski nalogi Načrt upravljanja za naravno vrednoto »Hraše – mlaki« je lahko tudi strokovna podlaga za izvajanje aktivnosti in nadaljevanje projekta. Tako Šilarjeva kot drugi raziskovalci so na tem področju našli veliko živalskih in rastlinskih vrst – več kot sto vrst ptic, trideset vrst kačjih pastirjev, vsaj deset vrst metuljev, kačo belouško, netopirja, dvoživke. »Zaradi te vrstne pestrosti in številnosti na enem območju lahko govorimo o naravoslovni vroči točki,« je pojasnila Škvarčeva.

Manca Šilar je podrobneje predstavila bogastvo, pretekli razvoj območja, grožnje, ki mu pretijo, in aktivnosti za izboljšanje stanja. »Mokrišči sta antropogenega nastanka, kar pomeni, da je človek – v tem primeru s kmetijsko dejavnostjo – posegel v naravo in povzročil njun nastanek,« je pojasnila Šilarjeva in dodala: »V preteklosti je na tem območju deloval Agrokombinat Emona, d. o. o., ki je imel predvsem živinski obrat. Iz hlevov so morali odvajati gnojnico, zato so naredili dve gnojni jami. Mlaki sta bili ornitološko odkriti šele leta 1991, ko sta dva ornitologa raziskovala območje na Starem gradu in sta mimogrede opazila gnezdenje čopaste črnice, kar je bil povod za nadaljnje raziskovanje območja.« Med raziskovanji je ugotovila, da tej naravni vrednoti preti veliko groženj, ki slabšajo njeno stanje in se letno hitro širijo. »Največjo grožnjo predstavljajo vnosi rib, invazivne tujerodne vrste, intenzivno kmetijstvo z gnojenjem, komunalne odplake in izsuševanje mlak. Vodno telo se poleti zmanjša zaradi izhlapevanja, manjša mlaka se skorajda popolnoma izsuši,« je poudarila Šilarjeva, Škvarčeva pa še dodala: »Samo stanje mokrišč trenutno ni sprejemljivo z vidika ohranjanje narave in bi si želeli več aktivnosti, ki bi stanje izboljšale. Gre sicer za kompleksno situacijo, saj je v prostoru prisotnih veliko deležnikov, od kmetov, ribičev do zasebnih lastnikov, ki imajo v lasti 95 odstotkov območja. Vse deležnike bi bilo treba povezati in v njih vzbuditi zavedanje o pomembnosti ohranitve mokrišč v Hrašah.«

Za naravne vrednote v Sloveniji še ni bil narejen upravljavski načrt, zato je načrt za naravno vrednoto Hraše – mlaki, ki ga je v diplomski nalogi popisala Manca Šilar, prvi tovrstni v Sloveniji. Gre za pilotni primer načrtovanja upravljanja, kjer je kot bistvena poudarjena določitev upravljavca, ki bi skrbel za izvajanje upravljavskega načrta. Pomembna ukrepa, ki bi lahko dolgoročno obvarovala Hraški mlaki, bi bila tudi odkup zemljišč in zavarovanje naravne vrednote. »Hraški mlaki kljub temu da sta umetnega nastanka, varujemo zato, ker predstavljata zadnje oaze vrstne raznolikosti in sta posebni zaradi gnezdenja črnovratega ponirka in čopaste črnice, ki je bila izven severovzhodne Slovenije prvič potrjena ravno na tem območju, mlaki predstavljata tudi pomembno lokalno mrestišče za dvoživke,« je sklenila Andreja Škvarč.

Oddajte svoj komentar

Kranj 15°

oblačno
vlažnost: 79 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

10/16

sreda

3/22

četrtek

6/24

petek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Preddvor, Naklo, 10. april 2024

Telovadba, digitalna prva pomoč, zdravi odnosi ...

PREDAVANJA / Češnjica, 11. april 2024

Predavanje o boreliozi

IZLETI / Naklo, 11. april 2024

S kolesom v Voglje

GLASBA / Šenčur, 12. april 2024

Šenčurska glasbena srečanja

IZLETI / Kokrica, 12. april 2024

Pohod na Križno goro

IZLETI / Kranj, 13. april 2024

Po Soški poti

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

55 let invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...