Zvišanje korak v pravo smer

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Gorenjska / sreda, 5. februar 2020 / 07:59  

S prvim januarjem 2020 se je minimalna urna postavka za študentsko delo zvišala s 4,89 evra bruto oziroma 4,13 evra neto na 5,40 evra bruto oziroma 4,56 evra neto.

Kranj – Sprejeta je bila novela zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero se je spremenila najnižja bruto urna postavka za študentsko delo, ki je do 31. decembra 2019 znašala 4,89 evra bruto. Za delo, opravljeno od vključno 1. januarja 2020 dalje, urna postavka ne bo smela biti nižja od 5,40 evra bruto, kar znese 4,56 evra neto dijaku ali študentu oz. 7,62 evra skupne obremenitve za delodajalca z DDV oz. 7,22 evra brez DDV na delovno uro študentskega dela. Skupni odstotek dajatev in prispevkov podjetja znaša 33,74 odstotka, na to se obračuna še 22-odstotni DDV. Bruto znesek na napotnici se pomnoži s faktorjem 1,3374 in tako dobimo znesek za plačilo podjetja na računu študenta (brez DDV). Na konkretnem primeru to pomeni, da za študenta, ki na mesec opravi štirideset ur po 5,40 evra na uro bruto delodajalec plača 216 evrov krat 1,3374, kar znese 288,88 evra brez DDV, študent pa dobi nakazanih 182,52 evra neto.

Dijaku oziroma študentu se po dopolnitvah omenjenega zakona, ki je začel veljati 1. februarja 2015 in je vse do danes ostal nespremenjen, odvede 15,5 odstotka od bruto zneska na napotnici za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar se mu šteje v pokojninsko dobo. Pokojninska doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici, njen izračun pa je vezan na povprečno mesečno bruto plačo. En mesec pokojninske dobe se prizna za vsakih doseženih šestdeset odstotkov povprečne plače. V enem letu se študentu prizna največ 12 mesecev pokojninske dobe. »Če študent prejme na račun približno 850 evrov neto, se mu prizna en mesec pokojninske dobe. Ta je v večji meri odvisna tudi od urne postavke,« je pojasnila Nuša Korošec iz študentskega servisa Mjob Kranj in dodala: »Če dva študenta z različnimi urnimi postavkami na mesec opravita enako število ur, se tistemu, ki ima višjo urno postavko, prizna več pokojninske dobe kot tistemu z nižjo.« Poglejmo na primeru: študent, ki ima urno postavko deset evrov bruto, bo za opravljenih petdeset ur v enem mesecu na koncu prejel na račun 422,50 evra neto, v pokojninsko dobo pa se mu bo štelo 15 dni. Študent, ki pa ima minimalno urno postavko 5,40 evra bruto, bo po opravljenih petdesetih urah v enem mesecu na koncu prejel 228,15 evra neto, v pokojninsko dobo pa se mu bo štelo osem dni. Po stari minimalni urni postavki bi se mu v tem primeru v pokojninsko dobo štel en dan manj. »Zvišanje minimalne urne postavke za zdaj žal še ni privabilo več študentov in dijakov, da bi opravljali študentko delo. Zanj je v primerjavi s preteklimi leti vse manj zanimanja, kar bi lahko pripisali vzgoji staršev, saj ti svojim otrokom nudijo praktično vse, na drugi strani pa jim ne vcepijo delovnih navad,« je še poudarila Koroščeva.

Študentka Ida Rigler, ki zadnjega pol leta živi v Kranju in prek študentske napotnice tam opravlja delo v strežbi, pravi, da je zvišanje minimalne urne postavke korak v pravo smer. »Sama sicer nikoli nisem iskala dela oziroma delodajalca, ki bi ponujal le minimalno urno postavko, a sem prepričana, da bo številnim zvišanje ustrezalo. Ko sem pred tremi leti začela delati kot študenta, je bila minimalna postavka veliko nižja in se je v teh letih občutno zvišala,« je povedala Riglerjeva in dodala, da ima doslej leto in šest mesecev pokojninske dobe. »Prav je, da imamo tudi dijaki in študenti vsaj nekaj osnovnih bonitet, ki našemu delu dajejo vrednost in nas pozitivno spodbudijo k opravljanju študentskega dela,« je sklenila študentka.