Ludvik Kavčič je še vedno aktiven tako v domačem podjetju Precisium kot v kranjski obrtno-podjetniški zbornici.

Nima se časa postarati

Priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in naziv najstarejšega obrtnika leta je ob koncu minulega leta prejel kranjski orodjar Ludvik Kavčič. Čeprav je v 83. letu, je še vedno aktiven tako v domačem podjetju Precisium kot v kranjski obrtno-podjetniški zbornici.

Družinsko podjetje Precisium je ustanovil Ludvik Kavčič leta 1967. Sedež ima v Kranju in je specializirano za izdelavo visoko natančnih kovinskih izdelkov z najmanjšim razponom tolerance.

Obrtnik ste postali pred več kot petdesetimi leti. Čeprav ste že precej časa tudi upokojenec, ste še vedno aktivni. Kako spremljate rast podjetja, ki se je začelo z enim strojem v domači delavnici?

Vodenje podjetja sem že pred leti prepustil hčerki Tanji, ki je diplomirana inženirka strojništva, sem pa še vedno lastnik in prokurist. Prav tako pomagam pri reševanju določenih problemov pa tudi pri nekaterih delih, ki jih opravljam samo še jaz. To so posebna merila, kjer so pomembne tisočinke milimetra. Seveda brez očal ne gre, vendar je pri tem potrebna še posebna zanesljivost.

V zadnjih letih je veliko polemik, kdaj je primerna starost za upokojitev. Kaj mislite vi?

Mislim, da je treba biti aktiven čim dlje časa. To te ohranja v kondiciji, usmerjen si v delo in nimaš se časa postarati.

Rojeni ste v Žireh, tako rekoč vse življenje pa ste v Stražišču?

V Žireh sem živel prva tri leta, nato pa smo se z družino preselili v Stražišče in tako sem tukaj že skoraj osemdeset let. Leta 1955 sem se izučil in zaposlil v Iskri, v orodjarni. Tam sem delal do leta 1971. Ko sem delal na merilih, sem videl, da je povpraševanje veliko. Dosti smo imeli dela in pogosto je bilo treba delati nadure. Iz različnih podjetij so hodili takratni referenti, ki so potrebovali naše storitve, in leta 1967 sem se odločil, da kupim svoj prvi stroj, ki sem ga postavil doma in odprl popoldansko obrt. Poleg tega sem med letoma 1964 in 1968 delal še srednjo tehnično šolo. Ugotovil sem, da vse ne bo več šlo in leta 1971 sem se odločil za redno obrt.

Najprej ste bili v delavnici sami, nato vas je bilo vedno več. Kako ste rasli?

Res sem začel sam, z leti pa nas je bilo vse več. Smo pač podjetje, ki nima artiklov, ki bi bili bum na tržišču, ampak smo rasli postopoma. Ko sem se odločil za redno obrt, sem imel že tri stroje. Kmalu ko sem šel na svoje, sem zaposlil prvega delavca, sedaj pa jih je v podjetju zaposlenih 16.

Koliko časa ste že upokojenec?

Upokojil sem se že leta 1995, vendar sem še vedno imel obrt. Takrat je bilo namreč mogoče, da si dobil celo pokojnino in si lahko še vedno delal. Ko je bil sprejet zakon, da moraš, če še delaš, vrniti pol pokojnine, sem se odločil, da tega ne bom storil, saj je bilo vprašanje, kakšno pokojnino bi imel, če bi se upokojil kasneje.

Status obrtnikov se je skozi leta spreminjal. Kako ste to občutili?

Obrtniki smo bili večino časa zapostavljeni, država našega dela ni cenila. Podobno je sedaj. V malem gospodarstvu je veliko zaposlenih in veliko se naredi, a imam občutek, da to ni cenjeno, kot bi bilo treba. Obrtnik sem bil še v sistemu, ko nismo bili zaželeni, žal tudi sedaj ni veliko bolje. Če spomnim samo na obrtniški sklad, v katerega smo plačevali za pokojnino, ki so nam ga krepko znižali. Marsikdaj bi obrtnike lahko bolj podpirali.

Ste imeli kdaj krizo, ko vam je bilo žal, da ste šli na svoje?

Da bi mi bilo kdaj ravno žal, tega ne morem reči, je pa res, da smo čutili krize. Največja je bila v letih 2008 in 2009, ko sem moral, da ni bilo treba odpuščati, vlagati v podjetje svoje prihranke.

Kaj vam pomeni priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki vas je ob koncu minulega leta nagradila z nazivom najstarejšega obrtnika leta?

Vesel sem, da so me izbrali za priznanje. Vprašanje je, ali sem najstarejši v Sloveniji, sem pa res še vedno aktiven.

Aktivni ste tudi v kranjski obrtno-podjetniški zbornici, kjer ste predsednik.

Trenutno sem še predsednik, vendar so letos volitve in ne bom več kandidiral. Zbornica ima zadnje čase kar nekaj težav. K temu je pripomogla tudi politika, saj ni treba več plačevati obvezne članarine. Vsak pravi, da zbornice ne potrebuje. Po drugi strani pa obrtniki redno prihajajo po različne nasvete, od pravnih do vseh drugih. Če ne bi sodelovali pri projektih, bi bila zagotovo že kriza. Je pa škoda, ker imamo dober kader. Vendar bi potrebovali redna sredstva, s čimer bi lahko pripravljali več različnih dogodkov, predavanj in podobnega.

Kakšne težave imajo trenutno obrtniki v Kranju?

Trenutno je velika težava obrtna cona. V Kranju so obrtniki razpršeni po vseh koncih, po starih tovarnah, kjer je vse neurejeno. Želimo si imeti podobno obrtno cono, kot je v Šenčurju. Hrastje, kjer je v bližini avtocesta, je res dobra lokacija. Pozitivno sem bil presenečen, da so nas pri naših prizadevanjih, da bi se gradnja obrtne cone v Hrastju čim prej začela, podprli tudi kranjski mestni svetniki. Pomembno je predvsem, da se zgradi cesta, nato pa bodo obrtniki svet že kupili. Ves čas se namreč zanimajo, kdaj bo mogoče graditi, in imamo že tudi seznam kandidatov.

V kranjski občini je zelo problematična Obrtna cona Laze, kjer domačini nenehno opozarjajo na neprimerno cestno povezavo, onesnaževanje, možnost ekološke katastrofe. So tamkajšnji obrtniki pripravljeni na selitev v novo obrtno cono v Hrastje?

Imeli smo že nekaj sestankov na temo novo obrtne cone in prišli so tudi obrtniki iz Laz, kar pomeni, da se za to zanimajo. Je pa dejstvo, da si številni obrtniki želijo hitrih rešitev, kar pa pač ne gre. Škoda je, ker imamo v Kranju dobre obrtnike, ki odhajajo tako iz občine kot celo države.

Tudi vašemu podjetju so prostori ob domači hiši postali premajhni in ste se preselili na območje Iskraemeca v Savskem logu v Kranju.

Selitev je bila kar velik zalogaj, tudi finančni, saj smo morali stare prostore na novo urediti. Doma smo dali prostore v najem.

Najbrž so v podjetju večinoma zaposleni moški. Je težko dobiti orodjarje in druge strokovnjake?

Razen hčerke Tanje in računovodkinje so samo moški. Mladi k nam prihajajo na obvezno prakso in očitno jim je pri nas všeč. Tako smo v zadnje času na ta način dobili dva nova sodelavca.

Vaše podjetje je znano po izdelavi natančnih kontrolnih in merilnih naprav. Za koga pa največ delate?

Večinoma delamo za avtomobilsko industrijo, kjer so vedno večje serije. Ko odlitke obdelajo na stroju, jih je treba pomeriti. Da vsakega kosa ni treba pomeriti, mi naredimo merilno napravo in na njej lahko merijo različne mere. Tega delamo največ.

V minulem letu je bilo slišati o novi krizi v avtomobilski industriji v Nemčiji. Ste jo že čutili?

Res se nam je zadnja dva meseca lanskega leta to poznalo in smo imeli manj dela. Sedaj je naročil več in kaže, da ne bo težav. Nas pa to seveda vedno skrbi, saj imamo nove prostore in stroje ter želimo delati.

Oddajte svoj komentar

Kranj 10°

pretežno oblačno
vlažnost: 74 %
veter: JZ, hitrost: 11 km/h

4/10

torek

3/10

sreda

-2/10

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

 

OBVESTILA / Bled, 18. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

PREDAVANJA / Vodice, 18. februar 2020

Vrt brez prekopavanja in pletja

OBVESTILA / Naklo, 18. februar 2020

Občni zbor Turističnega društva Naklo

OBVESTILA / Bled, 19. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

PRIREDITVE / Jesenice, 19. februar 2020

Za otroke

PREDAVANJA / Škofja Loka, 19. februar 2020

Društva umetnikov in njihova vloga v družbi

OBVESTILA / Bled, 20. februar 2020

Brezplačne počitniške delavnice

 

 
 

 

 
 
 

Dobre delavce je treba ceniti / 09:19, 18. februar

V podjetju kjer delam, v družinski firmi, je prepovedana včlanitev v sindikat. Pomeni, če bi preko sindikata iskala pravice, nimam več služb...

Dobre delavce je treba ceniti / 14:56, 17. februar

Naši sindikati v realnem sektorju so samo podaljšana roka uprav podjetij. Nikoli ne bodo potegnili z delavci, vedno z upravo. Sindikati JS s...

Osvobodilna fronta / 12:14, 17. februar

A to se v maniri svojega strankarskega šefa namerno lažete, zavajate in manipulirate, ali ste toliko neumni, da ne znate preverit dejanskega...

Dobre delavce je treba ceniti / 12:02, 17. februar

Večji problem so slabi delavci, lenuhi in raznorazni postopači ! Takega delavca je praktično nemogoče odpustiti, ker so tako zaščiteni ! Do ...

Dobre delavce je treba ceniti / 08:59, 17. februar

V vsakem podjetju se šlepa na račun pridnih delavcev vsaj tretjina delavcev. Sindikati so bili ustanovljeni za lenuhe. Kdor je priden in dela za drobiž, je .....

Celo smrtna žrtev vetra / 20:13, 14. februar

Na sliki so visoke smreke! Tako visokih smrek in drugih dreves je ob naših cestah kar nekaj. Potem v bližini elktričnih vodov, celo ob ulic...

Vatikan / 11:52, 13. februar

Kjer so finančne zlorabe hujši greh od zlorab otrok !