S hudičem iz oči v oči!

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: Nasveti / sobota, 21. december 2019 / 12:35  

Tristo kosmatih! Takega hudiča pa še ne! Če po njem tolče furman, se celo oglaša. Glavo ima tako rdečo kot kuhan rak, zaobljena rogova, brezno ust in velike oči, ki so pravzaprav votle. To, kar naj bi bilo njegovo telo, je debela palica od brade do tal. Pljuča, debel, a ne velik kovinski obroček, pod njim majhne, gibljive činelice, ki se oglašajo, kot bi se smejala kakšna kovinska igračka. Pod činelicami v vodoraven drogec spotegnjen pas, nanj pa pritrjeni zvončki. In če furman z ritmičnimi udarci pesmi tepe vso to hudičevo opravo, zveni, zvenči, piska, ropota, škrgeta, se trese kot kraguljčki na pasovih trebušnih plesalk. In ta poskočna zvočnost zapolni ušesa, da stopala, vsaj moja, pritrkavajo tlom.

Veselo razpoloženje Kranjskih furmanov, pevskega društva, ki ohranja izvirno tradicijo ljudskega petja, ko so fantje na vasi »peli čez«, podžiga še trio harmonike, klarineta in basa. Prešerno vzdušje veselo zapljusne dvorano na Breznici, kjer je zbrana stotnija Društva podeželskih žensk pod Golico in Stolom na prazničnem božično-novoletnem druženju. Začutiti je tisto luštno Linhartovo misel: Eden drugmu ogenj dajmo! Aplavzi so spontani in bučni.

Kranjski furmani so židane volje, Ženske prav nič ne zaostajajo za njimi. Veliko smeha je, ko Marja pove božično humoresko o »Cimerbiciklu«, Petra pa »Je zdaj advent, sem kontent«, ko kot »pr'u čr'u« opisuje posebne jaslice.

Ampak meni tisti hudič ne da miru in povprašam, kje so ga dobili. Odgovor: Posnetek hudiča je verno narejen po eksponatu iz Narodnega muzeja. Ko so Turki po silovitem napadu sijajnega vojskovodje in poljskega kralja Jana Sobieskega 12. septembra 1683 bežali z Dunaja, ki so ga oblegali nekaj mesecev, je marsikaj ostalo za njimi. Čemu so jim bili takšni hudiči? Vrag vedi! ... So pa pustili pred obzidjem tudi sedem vreč prave kave in kaj kmalu so Evropo prepregle kavarnice z »opojno črno župco«.

Medenjaki z Rodin, podarjeni recept:

Za eno peko potrebujemo: 250 g dobre margarine, 60 dag sladkorja, 6 žlic toplega medu, 6 celih jajc, 2 dl kisle smetane, 2 žlički mletega cimeta, 2 žlički mletih nageljnovih žbic ali 1 zavitek začimb za pripravo medenjakov, 1 žličko soli, 4 žličke sode bikarbone, 1,5 kg moke

za limonin led: 12–15 dag sladkorja v prahu, 3 žlice limoninega soka, 1 beljak

Iz sestavin za medenjake umešamo gladko testo. Obvezno mora počivati en dan, preden medenjake spečemo.

Testo razvaljamo in iz njega oblikujemo majhne kroglice, ki jih na pekaču malo sploščimo, ali pa z modelčki izrežemo razne figurice.

Tanjše medenjake pečemo okoli 8, debelejše okoli 12 minut. Ko dobro zadišijo, so ravno pravšnji. Ko se ohladijo, jih premažemo z limoninim ledom. Sladkor, beljak in sok zmešamo, po potrebi za spoznanje ogrejemo. Lahko jih okrasimo še z oreški ali kandiranim sadjem.

Pa dober tek!

In vesele praznike!