Ocenjevanje znanja

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: Domov / sobota, 9. november 2019 / 13:44  

Za boljšo šolo (46)

Proti koncu oktobra, ves november in prva dva tedna v decembru se tudi v osnovni šoli začne ocenjevalno obdobje. Učenci tako lahko pišejo po dve kontrolni nalogi na teden, izjemoma tri, če morajo zaradi prevelikega števila negativnih ocen pri nekem predmetu test ponavljati. Da se to ne bi dogajalo, so učitelji dolžni pred vsakim pisnim ocenjevanjem znanje najprej preveriti, in šele ko učenci dosegajo vsaj minimalne standarde znanja, bi smeli pisati ocenjevalni test. Učencem, ki iz kateregakoli razloga zaostajajo v usvajanju znanja, naj bi šola nudila pomoč v okviru dopolnilnega pouka ali organizirane individualne in skupinske pomoči, preden se njihovo znanje ocenjuje. Seveda se v vsakem razredu najdejo tudi učenci, ki nočejo obiskovati dopolnilnega pouka in odklanjajo pomoč učiteljev in jih običajno strezni šele negativna ocena. Nekateri učenci jih morajo dobiti celo več, preden doumejo, da brez učenja ne bodo prišli do pozitivnih ocen.

V teh mesecih ob pisnem poteka tudi ustno ocenjevanje znanja, tako da je lahko učenec ob dveh testih v enem tednu tudi ustno večkrat vprašan. Nekateri učitelji v tem primeru upoštevajo učenčeva opravičila, drugi spet ne, saj zakon ne določa, da bi moralo biti tudi ustno ocenjevanje znanja vnaprej napovedano. Zato so ti meseci za učence psihično in fizično zelo naporni in vse pogosteje se dogaja, da otroci v ocenjevalnem obdobju »zbolijo«, najbolj drzni pa izostajajo od pouka oziroma ur, kjer bi bili lahko vprašani.

Ocenjevanja smo se šolarji vedno bali, posebno tisti, ki so stremeli samo za najboljšimi ocenami. Nismo pa ocenjevanju namenjali tolikšnega pomena kot danes. Učitelji so večinoma napovedali, kdaj bomo pisali kontrolno nalogo, ustno ocenjevanje znanja pa je potekalo ves čas. Če si bil prvič vprašan septembra, je bilo učne snovi malo in je bilo lažje priti do dobre ocene, vendar te je gora snovi čakala ob naslednjem ocenjevanju. Pravzaprav je bil vsako uro kdo vprašan in na to smo bili pripravljeni, saj smo za večino učiteljev »pogruntali« sistem ocenjevanja in načine, kako si skrivaj medsebojno pomagati. Tako kot današnji učenci se tudi včasih nismo učili sproti. Danes se to preprosto ne da več, ker imajo učenci dnevno po šest ali sedem ur pouka in učne snovi je vedno več.

Razlogov, da je danes ocenjevanje znanja tako stresno in se mu namenja tolikšna pozornost, je po mojem mnenju več. Učitelje je zagotovo najbolj prestrašil pravilnik o ocenjevanju znanja, ki izrecno zapoveduje, da je treba znanje najprej preveriti in šele potem oceniti. Nadalje pravilnik pravi, da mora biti ocenjevanje javno in morajo poleg učencev predpise s področja ocenjevanja in kriterije ocenjevanja poznati tudi starši. Učenci in starši morajo biti sproti seznanjeni z rezultati ocenjevanja in imajo oboji pravico vpogleda v ocenjene pisne in druge izdelke. Tako se zgodi, da starši ob pregledovanju kontrolnih nalog lahko najdejo tudi morebitne strokovne napake in nanje opozorijo ali celo zahtevajo zvišanje ocene. Prav javnost ocenjevanja je eden temeljnih izvorov očitkov o kršenju šolske avtonomije.

Kljub temu da je ocenjevanje znanja ena najzahtevnejših učiteljevih nalog, ne vidim razloga, zakaj ga ne bi enakomerno porazdelili skozi vse šolsko leto, kar konec koncev zahteva tudi pravilnik o ocenjevanju. S tem bi dosegli tudi več sprotnega učenja.