Vožnja levo je tudi prekršek

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Kronika / četrtek, 24. oktober 2019 / 10:32  

Vse več voznikov uporablja levi prometni pas za vožnjo po avtocesti, ki je sicer namenjen prehitevanju. Taka vožnja pa zmanjšuje pretočnost prometa, zmanjšuje hitrost vseh vozil, kar vodi do zastojev in nevarnosti naleta vozil.

Ljubljana – Levi pas na avtocesti je namenjen samo prehitevanju, sicer pa moramo voziti po desnem, voznem pasu. Kljub temu se več voznikov vozi po prehitevalnem pasu, četudi je vozni pas prazen, kar je prekršek, ki se kaznuje z globo 150 evrov. Poleg tega se zaradi neupravičene vožnje po levem pasu posledično zniža hitrost vseh voznikov, v času prometnih konic pa se promet večkrat celo ustavi, kar povečuje tveganja nevarnosti naleta vozil. To so glavni razlogi za novo preventivno akcijo Vozi desno, prehitevaj levo! za ozaveščanje voznikov o pravilni vožnji po avtocesti, ki jo je Agencija za varnost prometa (AVP) pripravila v sodelovanju s policijo, Darsom, Zavodom Reševalni pas in raziskovalcem trajnostne mobilnosti Andrejem Brglezom. V okviru akcije bodo voznike na avtocestnih počivališčih po vsej Sloveniji ozaveščali s posebnimi zloženkami, od decembra dalje pa jih bodo razdeljevali tudi na bencinskih servisih ob nakupu vinjete. Skupaj bodo razdelili 45.000 zloženk.

»Vsi, ki se dnevno vozite v jutranjih in popoldanskih konicah, ste priča vsakodnevnim zastojem, ki jih imenujemo fantomski zastoji in povzročajo veliko nervoze in konfliktnih situacij med vozniki. Zaradi velike gostote prometa pa nastanejo tudi zaradi prekratke varnostne razdalje, stalne menjave pasov, ko so drugi vozniki prisiljeni zmanjšati hitrost, potem tudi zaradi stalne vožnje po levem pasu, poznega zmanjševanja hitrosti pri dohitevanju vozil ... V njih se znajdemo tako med tednom kot tudi ob koncih tedna, ko je prehitevalni pas vedno zaseden z vozili, tudi ko ni tovornih vozil. Vozniki raje vozijo po levem pasu kot z zmanjšano hitrostjo po desnem pasu, z željo po hitrejši vožnji na levem pasu vztrajajo vse do svojega cilja, medtem ko na desnem pasu v nekaj stotih metrih ali celo kilometrih ni nobenega vozila. To ni prav in ni odgovorno,« je opozorila v. d. direktorica AVP Vesna Marinko. »Pod črto najbolj trpi pretočnost prometa, saj oba pasova nista najbolj optimalno izkoriščena,« je poudarila.

Mnogo nesreč zaradi naletov

T. i. fantomskim zastojem se lahko izognemo z upoštevanjem ustrezne varnostne razdalje, torej s pravočasnim prilagajanjem hitrosti vožnje prometnemu toku in spremljanjem dogajanja prometa tudi daleč pred seboj. Zelo pomembno je tudi, da vozniki čim manj vozijo po levem pasu, menjavo prometnih pasov pa izpeljejo brez vrivanja v kolono, saj s slednjim ogrožajo vse udeležence v prometu, v skrajnem primeru pa v takih primerih pride tudi do naleta vozil. Žal je v zadnjih petih letih zaznati prav trend povečanja števila naletnih trčenj na avtocestah, ki so lahko tudi posledica fantomskih zastojev. Od skupno 1956 prometnih nesreč v lanskem letu na avtocestah se jih je 515 (26 odstotkov) zgodilo zaradi naletov vozil.

Vodja sektorja prometne policije na generalni policijski upravi Ivan Kapun je povedal, da tudi policija opaža, da vozniki po avtocesti pogosto vozijo kar po levem prometnem pasu in se ne vračajo na desni pas, kar je prekršek in je zanj predpisana globa. Poleg tega se velikokrat zgodi, da je prometni tok na desnem pasu hitrejši, kar voznikom povzroča težave, saj se zmanjšuje pretočnost prometa in nastajajo zastoji. Med udeleženci se pojavi slaba volja, kar lahko spodbuja bolj nestrpno vožnjo, vse to pa zmanjšuje varnost udeležencev cestnega prometa. »Slovenski policisti bomo v preventivnih aktivnostih sodelovali z nadziranjem takega početja,« je napovedal. »Predvsem z vozili Provida bomo spremljali take prekrške in v prvi meri, če bo možno, tudi opozarjali, v skrajnih primerih pa izrekali globe,« je dodal.

Uigranost najhitrejša rešitev

Na Darsu ocenjujejo, da je ustrezna uporaba voznih pasov na avtocestah in hitrih cestah zelo pomembna, saj ob upoštevanju drugih prometnih pravil prispeva k pretočnosti in varnosti v prometu, je razložila Nataša Kovše iz Službe za upravljanje prometa in prometne varnosti. Njihovo priporočilo je, da naj se vozni pas uporablja predvsem pri zmerni gostoti prometa oziroma vse dotlej, ko je to možno. V pogojih izredne gostote vozil ob jutranjih in popoldanskih prometnih konicah pa vozniki nimajo možnosti vračanja s prehitevalnega na vozni pas. Dars sicer namerava preventivno vsebino pravilne vožnje po avtocesti izpisovati tudi na svojih informacijskih SPIS-portalih, testno jih bodo začeli izpisovati na gorenjski avtocesti na portalu za priključkom Vodice, je napovedala Kovšetova.

Ob izraziti rasti prodaje avtomobilov v zadnjih dvajsetih letih, ko ima trenutno že vsak drugi Slovenec svoje vozilo, na drugi strani pa se srečujemo tudi z zelo neaktivno in neambiciozno politiko pri iskanju trajnostno naravnanih rešitev, vsakodnevni zastoji na avtocestah ne smejo biti za nikogar nobeno presenečenje, ugotavlja Andrej Brglez. »V tem trenutku je rešitev, vsaj najhitrejša in najcenejša, v uigranem sodelovanju optimalne uporabe obeh varnostnih pasov,« je opozoril. Njegov nasvet tako je, da lahko potovalni čas hitro in za nič davkoplačevalskega denarja skrajšamo že zgolj s spremenjenim vozniškim slogom. »Če povem najbolj enostavno: kolona se ne sme ustaviti. Ali se bomo vsi skupaj peljali 50 km/h ali pa se nihče ne bo peljal 90 km/h,« je razložil.