Se reče Šentana ali Sveta Ana?

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 20. oktober 2019 / 17:24  

Izšla je knjiga Sv. Ana pod Ljubeljem s podnaslovom Ob 500-letnici izgradnje cerkve sv. Ane. Avtor je Jože Romšak, uredila sta jo Nejc Perko in dr. Bojan Knific, ki je pohvalil izjemno skrbno zbrano raznorodno besedilo – od zgodovine do sodobnosti. Tudi številni domačini so v njej pustili svoj pečat.

Šentanska dolina pod Ljubeljem in Podljubelj sta dobila ime po cerkvi sv. Ane, ki je bila zgrajena pred petsto leti. Njeno bogato zgodovino je zaznamovala pot čez Ljubelj, a tudi mnoge druge dejavnosti, o katerih pričajo številni pisni, ustni in likovni viri. »Gradivo za knjigo sem zbiral precej let, k temu, da sem se lotil njenega pisanja, pa me je spodbudila petstota obletnica postavitve cerkve sv. Ane na Ljubelju. Po tej cerkvi, posvečeni zaščitnici popotnikov, se je do leta 1954 tudi sam kraj, ki danes nosi ime Podljubelj, imenoval Sv. Ana, prav tako rudnik živega srebra in tudi podružnica taborišča Mauthausen na Ljubelju. Staro poimenovanje kraja se ohranja, saj predvsem starejši domačini v Podljubelju in njegovi okolici še danes neredko uporabljajo ime Sveta Ana, za ljudi, ki tu živijo, pa pravijo, da so Šentančani,« je zapisal in na nedavni predstavitvi v polni dvorani Doma krajanov v Podljubelju povedal Jože Romšak, nekdanji namestnik komandirja, v času osamosvojitvene vojne pa v. d. komandirja Postaje milice Tržič. Leta 1982 se je priselil v Podljubelj in se kmalu začel zanimati za vojaško in drugo preteklost tega kraja in okolice ter zbiral različno gradivo s področja lokalne zgodovine. Bralec spozna pestrost dogajanj, ki so krojila usodo prostora in ljudi, kot pojasni avtor: »Prispevki opisujejo dogajanja v različnih časovnih obdobjih, vse navedeno pa je povzeto po zapisih in pričevanjih ljudi. Iz knjige je mogoče razbrati, kako so Šentančani živeli v preteklih stoletjih, v politično težko razumljivih obdobjih, pišem tudi o krivicah, ki so se zgodile in so še danes mnogim težko predstavljive. Morda bi se komu zdelo, da bi bilo koristno kakšne vsebine ali dele poglavij izpustiti, a moj namen je bil prikazati različne plati življenja v različnih časovnih obdobjih ...« Knjiga v prvem delu temelji na zgodovinskih zapisih raznih avtorjev, v najstarejšo dobo segajoč vir opisuje prehod čez Ljubelj v letu 408. Z razvojem tiska je bilo o Ljubelju, Sv. Ani in kasneje Podljubelju napisanega vse več.

Knjiga ima skoraj štiristo strani. Na naslovnici je slika Janeza Medveška z naslovom Počitek pod sv. Ano (2007), na zadnji platnici je upodobitev poti mimo sv. Ane na Ljubelj avtorja Ladislava Beneša (19. stoletje). Dodatna besedila so prispevali Nejc Perko, ki je že v uvodnem poglavju predstavil poselitev Podljubeljske doline, Franci Janc st., Maja Ahačič, Irena Romih, Miha Lindav, Jože Dovžan in Tomaž Prelovšek. Poglavja, ki sledijo Poselitvi Podljubeljske doline, so Ime Šentana, Ljubeljski trg ali »Forum in Lubellino«, Pot čez ljubeljski prelaz, Poštni promet, Cerkev in nabožna obeležja, Šentanski rudnik živega srebra, Boj za vodne pravice na Mošeniku, Žage, Zadružništvo, Bornovi pri Sv. Ani, Šolstvo, Šport, Za red in nadzor, Ljubiteljske kulturne dejavnosti, Prostovoljno gasilsko društvo Podljubelj, Mladinska in pionirska organizacija, Organizacija Rdečega križa, Turizem, Vojne usode in Pomembni dogodki. Knjigo bogatijo številne fotografije več avtorjev in arhivov. Založila jo je Krajevna skupnost Podljubelj, njen izid pa finančno omogočili poleg domače krajevne skupnosti še Občina Tržič in drugi donatorji. Kot je sklenil dr. Bojan Knific, se identiteta kraja razvija na podlagi dediščine, zato je kar dolžnost, da se knjiga prebere. In obstaja tudi dolžnost iz naslova članka, kar je precej podrobno razloženo v knjigi: Šentana pravzaprav pomeni isto kakor Sveta Ana.