Čar kolesarjenja v skupini

Besedilo: Grega Flajnik
Kategorija: Rekreacija / četrtek, 19. september 2019 / 09:10  

Kolesarstvo je v osnovi izrazito individualen šport, saj je končen rezultat odvisen le od tega, kako močne noge in polna pljuča ima kolesar. Torej kako dobro je fizično pripravljen. Pa naj gre za tekmovalnega kolesarja, ki si želi zmagati, ali rekreativca, ki želi s kolesom osvojiti bližnji hrib ali premagati določeno razdaljo. Poleg tega se lahko na kolo odpravimo v času dneva, ki nam najbolj ustreza, lahko izberemo razdaljo ali klanec, ki si ga sami želimo. Pri tem se ni treba ozirati na nikogar in se nikomur prilagajati. Samo od naše volje in pripravljenosti je odvisno, ali bomo uspeli ali ne.

Kljub temu rekreativni kolesarji radi kolesarimo v skupini, ker:

– če se vozimo v zavetrju, to pomeni za drugim kolesarjem, lahko rekreativni kolesarji prihranimo tudi do dvajset odstotkov moči; tekmovalci še več, ker se vozijo z večjo povprečno hitrostjo;

– si v skupini prijatelji med seboj pomagajo, močnejši gonijo spredaj, slabši v zavetrju;

– je vožnja v skupini varnejša, saj vozniki avtomobilov prej opazijo več kolesarjev skupaj kot enega;

– je učinek treninga pri tekmovalcih v skupini večji, saj slabše pripravljeni želijo obdržati stik z boljšimi in tako dajo več od sebe;

– na koncu ni lepšega kot s prijatelji po kolesarjenju sedeti ob kavi in kramljati o prevoženih kilometrih ter seveda o neverjetnih dosežkih slovenskih kolesarjev v zadnjih letih.

Vrhunec dosežkov, verjamem, da ne zadnji, je bil v preteklih dneh, ko sta nas Primož Roglič in Tadej Pogačar na španskem tekmovanju Vuelta razveseljevala z neverjetnimi uspehi. Primož je kot prvi Slovenec zmagal na enem od treh največjih kolesarskih tekmovanj, njegov uspeh je s tretjim mestom dopolnil komaj dvajsetletni Tadej. Na kaj takega si pred enim letom še pomisliti nismo upali. Za tak podvig sta oba nedvomno dobro fizično in psihično pripravljena. Pa vendar so obema v ključnih trenutkih s skupinsko vožnjo pomagali moštveni kolegi. Na primer v 17. etapi, ko sta moštvi naših dveh asov skupaj lovili skupino ubežnikov, v kateri je bil nevarni Nairo Quintana. S skupnimi močmi in so jih le ujeli. Ali pa v deveti etapi, ko je Primož padel na makadamu in mu je Američan Sepp Kuss pomagal ujeti stik z glavnino. Primož mu je potem v 15. etapi v zahvalo dovolili zmagati na etapi. Vsa ta dejanja povezujejo fante v močno skupino. V nedeljo se je Vuelta končala in dva naša fanta sta stala na zmagovalnem odru. Tako smo lahko po odzivu v vseh medijih sodeč ugotovili, da smo Slovenci lahko močna in enotna ekipa. Bravo naši.