Avgust Berthold in Sejalec Ivana Groharja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 22. julij 2019 / 10:34  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (208)

Mogoče je, da je bila za eno najbolj znanih slik slovenskih slikarjev, to je impresionistično sliko Ivana Groharja Sejalec, ki jo je ustvaril leta 1907, podlaga fotografija Avgusta Bertholda, ki jo je posnel leta 1906.

Berthold se je rodil 20. julija 1880 na gradu Puštal v Škofji Loki. Bil je fotograf izumitelj in osrednja osebnost fotografije na Slovenskem, do prve svetovne vojne prvi v Evropi uveljavljeni slovenski umetniški fotograf.

Berthold je bil edini fotograf, ki je imel čast razstavljati skupaj s slovenskimi impresionisti doma in na tujem. Leta 1906 je posnel tudi fotografijo Sejalec. Fotografija prikazuje kmeta, ki na zgodnje megleno jutro seje na zorano njivo. V ozadju stoji kozolec, ki je značilen za slovenske pokrajine, še dlje v ozadju pa je mogoče opaziti kamenje majhnega hriba Kamnitnik v bližini Škofje Loke. Slika je nekakšna metafora Slovencev v 19. stoletju, pred katerimi je nejasna prihodnost, in simbol za slovenski narod, ki seje, da bi lahko prideloval, ter prikaz človekove povezanosti z naravo.

Oba starša Avgusta Bertholda, mornariški oficir Jožef Bertold in mati Ema Wolkensperg, sta kmalu umrla. Mati je bila sestra puštalskega barona in lastnika gradu. Za Avgustovo vzgojo in izobrazbo so poskrbeli sorodniki, predvsem njegova stara mama.

Na gimnazijo je hodil v Ljubljano. Udeležil se je mnogih predavanj in razstav v Münchnu, kjer je obiskoval slikarski tečaj Antona Ažbeta. V letih 1902 in 1903 se je šolal na fotografskem oddelku Višje grafične šole na Dunaju. Desetega maja leta 1905 je v Ljubljani odprl stekleni fotografski atelje v secesijskem slogu z najmodernejšo fotografsko opremo. Ukvarjal se je z dokumentarno, arhitekturno, krajinsko in žanrsko fotografijo. Medse so ga sprejeli tudi slikarji impresionisti – Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Sternen in drugi.

Po letu 1911 se je posvetil portretu. Portretiral je številne znamenite Slovence, tudi Ivana Cankarja, ki je bil njegov prijatelj. Bil je tudi mentor amaterskim fotografom in še dolgo po smrti je ostal vzor številnim slovenskim fotografom. Sodeloval je na mednarodnih razstavah umetniške fotografije v Bruslju, Brnu, Budimpešti in Oslu, kjer je leta 1908 dobil tudi medalje z diplomo. Skupaj s slikarji je razstavljal na prvi in drugi umetniški razstavi v Beogradu (1904) in Sofiji (1906) ter v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani (1911). Za svoje fotografije je prejel številne medalje in priznanja.

Bil eden od začetnikov rentgenske fotografije na Slovenskem, ukvarjal se je s fotografijo akta, bil je tudi filatelist. Spomladi leta 1919 se je na morju pri Devinu prevrnil z jadrnico in hudo zbolel za pljučnico. Še isto poletje je umrl. Po njegovi smrti je atelje prevzela žena Helena. Od nje je skrb za ohranitev umetnikove dediščine prevzela hči Ema, po njej pa družina Vozlič.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Tržiču se je 15. 7. 1799 rodil slovenski duhovnik in pesnik Ignac Holzapfel. Bil je v skupini dijakov, ki so nadaljevali Vodnikovo prizadevanje za uveljavitev posvetne poezije.

V Kranju se je 15. 7. 1885 rodil grafik in organizator slovenskega sokolstva ter načelnik jugoslovanskega Sokola Miroslav Ambrožič.

V Kranju je 16. 7. 1799 umrl kipar Valentin Vrbnik. Rodil se je okoli leta 1714 v Kranju. Vodil je kiparsko delavnico, ki je opremljala predvsem cerkve po Gorenjskem.

V Kropi se je 17. 7. 1866 rodila pesnica Kristina Šuler.