Propad Bizanca

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 29. maj 2019 / 10:54  

Turški sultan Mehmed II. je 28. maja leta 1453 zavzel Carigrad. To je pomenilo dokončen propad Bizantinskega cesarstva, takratnega centra zahodne civilizacije. Propad Bizanca je odločilno pospešil Zahod. Benetke so leta 1204 z zvijačo dosegle, da so ga vitezi četrte križarske vojne napadli, osvojili in ustanovili Latinsko cesarstvo. Od bizantinske države so ostali le osamljeni predeli, ki so postali samostojne države. Na Balkanskem polotoku je nastal samostojen Epirski despotat, v Mali Aziji Trapezuntsko in Nikejsko cesarstvo, medtem ko so si Benetke zagotovile prevlado v trgovini z zasedbo najvažnejših trgovskih poti in pomorskih postojank na poti, ki je povezovala Vzhod z Zahodom.

Čez nekaj časa je Nikejskemu cesarstvu uspelo osvojiti tudi znatni del preostalega bizantinskega ozemlja na Balkanskem polotoku. Ko je leta 1261 padel še Carigrad, je nikejski cesar obnovil Bizantinsko cesarstvo. To je bilo v ozemeljskem pogledu majhno in v političnem nepomembno.

Na morju so ohranile premoč Benetke in Genova, na Balkanu pa je cesarstvo ogrožala močna Srbija. V takšnem političnem položaju je Bizanc uporabil novo orožje. Slaboten se je branil z zamotano politično diplomacijo, sklepanjem zvez in ščuvanjem enega nasprotnika proti drugemu ter s porokami svojih princes s pretendenti za prestole sosednjih dežel.

Ob koncu državljanskih vojn sredi 14. stoletja je bila bizantinska posest omejena le še na Trakijo z otoki na severu Egejskega morja, Solun in del Peloponeza. Prodor osmanskih Turkov v Malo Azijo in njihovo širjenje na Balkanski polotok sta bizantinski državi in tudi južnim Slovanom prizadevala vedno hujše udarce. Položaj Bizantinskega cesarstva se je občutno poslabšal, njegovi cesarji so postali turški vazali.

Angorska bitka leta 1402, v kateri so Timurlenkovi Mongoli premagali in ujeli sultana Bajazida, je Bizancu samo podaljšala življenje za pol stoletja in olajšala položaj balkanskih držav. S padcem Carigrada 28. maja leta 1453, ki ga je zavzel sultan Mehmed II. Osvajalec, pa se je končala dolga agonija Bizantinskega cesarstva, hkrati pa se je okrepil položaj Osmanske države in pospešil propad preostalih grških in južnoslovanskih držav.

Anekdote slavnih

Stari, izkušeni nemški politik in državnik Konrad Adenauer je dal zakonskim ženam naslednji nasvet: »Ne sprašujte kar naprej svojega moža, ali vas ljubi. Same dobro veste, da vas. Vam bo že kdaj to sam povedal. Pustite mu, da bere pri mizi časopis, če mu je to všeč. Naj živi v iluziji, da je svoboden človek.«

Ko je bil irski književnik George Bernard Shaw še majhen, ga je vzgojiteljica oštela, ker se ni pripravil za pouk zgodovine: »V tvojih letih sem znala našteti vse angleške kralje.« »To vam rad verjamem. Ko ste bili v mojih letih, jih je bilo še zelo malo.«

Smeh ni greh

Gospodinja ob božiču odslovi berača s pojasnilom, da nima kruha. »Nič hudega,« odvrne berač, »saj bi bil tudi s potico zadovoljen.«

»Odkar hodim s svojo drago, sem nehal piti in kaditi, še jem bolj malo.« »Si tako zaljubljen?« »To ne, samo vedno sem brez denarja.«