Dušanov zakonik fevdalne Srbije

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 22. maj 2019 / 10:27  

Prvega maja leta 1349 je bil v državnem zboru v Skopju razglašen prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega pravnega akta v fevdalni Srbiji. Zakonik so izdali v času največje gospodarske in politične moči srednjeveške srbske države kot rezultat gospodarskega in političnega razvoja. Velik razvojni dosežek Srbije, vendar pa za primerjavo povejmo, da je bilo v tem času že precej uveljavljenih Slovencev na dunajski univerzi. Na primer: Bricelj Preprost trikrat rektor in osemkrat dekan univerze, Tomaž Prelokar vzgojitelj avstrijskega princa (kasneje cesarja) Maksimilijana I., dunajski škof Jurij Slatkonja …

Srbski kralj Dušan Štefan je po smrti Andronika III. izkoristil državljansko vojno proti Bizancu in osvojil prostrane dežele ter razširil državno ozemlje do Korintskega zaliva. S poenotenjem prava je moral utrditi priključitev osvojenih ozemelj, pospešiti njihovo resnično pripojitev in stapljanje v enotno balkansko državo. Vse to so bili pogoji za nastanek zakonika.

Njegovi prvi členi se nanašajo na cerkev in duhovščino. Cerkvena poroka je obvezna in edina veljavna. V duhovnih zadevah se mora vsak pokoravati svojemu episkopu. Zakon med katolikom in pravoslavno ženo se razveže, če mož ne prestopi v pravoslavno vero. Kazni za krivce so bile stroge.

Lastnina plemstva je nedotakljiva. Plemstvo ima vso pravico, da na svojih posestvih izkorišča delovno silo. V Zakoniku so navedene tudi obveznosti plemstva in dolžnosti do kralja, tlačane pa zavezuje, da morajo dva dni na teden delati pri fevdalnem gospodu. Po določilih zakonika, povzetih iz bizantinskega prava, so bili sodniki pooblaščeni, da ne sodijo po vladarjevem ukazu, če bi ta nasprotoval zakonu, ampak samo po zakonu.

Zgodovinsko gledano je bil Dušanov zakonik napreden, predvsem zato, ker je z uvajanjem vrste ukrepov, kot sta izenačevanje tlačanskih obveznosti in oblikovanje enotnih državnih organov oblasti, prinesel napredek v obvladovanju ali vsaj omejevanju fevdalne razdrobljenosti. Pripomogel je k povečanju, izenačevanju in krepitvi notranjega tržišča in prispeval k napredku srbske družbe.

Pregovori in reki

Stisni zobe, a ne zadolžuj se. (kitajski pregovor)

Dolg je najhujša revščina. (angleški pregovor)

Dolg se z dolgom plača, klin se s klinom zbija. (češki pregovor)

Starih dolgov ne plačamo, nove pustimo, da zastarajo. (nemški pregovor)

Žuljave roke ne poznajo dolgčasa. (ruski pregovor)

Smeh ni greh

Indijanec si ogleduje lasulje v izložbi in premišljuje: »Končno so le spoznali, koliko so vredni skalpi. Čas je, da se zopet lotim dela.«

Fant, ki je v gostilni dvoril lepi natakarici, odide za trenutek na stranišče. Ko se vrne, opraviči svojo odsotnost: »S svojim prijateljem sem moral na nujen opravek. Upam, da ga boš danes zvečer spoznala.«

Ko žena zasliši na stopnicah moževe korake, reče ljubimcu, naj skoči skozi okno. »Si nora? Polomil si bom obe nogi!« »Če te dobi mož, ne boš imel zlomljenih le nog, ampak vse kosti.«