Ena prvih fotografij preddvorskega jezera

Ko so »gradili« jezero Črnava

Pred šestdesetimi leti je v Preddvoru nastalo jezero Črnava. »Zgradili« so ga v globoki soteski, po kateri je tekel potok Bistrica, in ga poimenovali po temnem smrekovem gozdu, ki je obdajal sotesko. Od takrat je jezero magnet, ki privablja obiskovalce, in najpogosteje fotografiran motiv Preddvora.

Do odločitve, da bi v Preddvoru »gradili« jezero, je prišlo leta 1958. Akumulacijsko jezero naj bi služilo kot rezervoar za pogon strojev takratnega lesnega industrijskega obrata v Preddvoru ob suši. Pobudnik je bil takratni predsednik Turističnega društva Preddvor Tone Tičar, omenjeno podjetje pa je takoj pristopilo kot sograditelj in prispevalo tudi nekaj denarja. Zamisel je namreč podprl tudi Jože Slanc, takratni delovodja v lesnem obratu in lastnik zemljišča, kjer naj bi nastalo jezero. Na žagi naj bi razžagali v soteski posekan les in izkupiček naj bi bil osnovni kapital za gradnjo jezera. Te podatke je v brošuro ob 70-letnici Turističnega društva Preddvor zapisala Mirjam Pavlič, dolgoletna članica in tudi predsednica društva. V arhivu društva so shranjeni zapisniki iz obdobja pred nastankom jezera. V enem od njih iz leta 1959 je zapisano, da je turistično društvo dalo prošnjo Turistični zvezi Slovenije za dotacijo za gradnjo naravnega kopališča na potoku Bistrica. Območje zavzema tri hektarje površine, jezero bi bilo globoko osem metrov, pripravne obale za kopanje kakih stotih kopalcev pa petsto metrov. V zapisniku, ki ga podpišeta tedanji predsednik Vinko Šenk in tajnik Jože Tičar, ocenijo tudi predračunsko vrednost te naložbe: 4,3 milijona takratnih dinarjev. V nadaljnjih zapisnikih poročajo o dograditvi jezu in o vlagateljih: krajevni prispevek h gradnji je 1,5 milijona dinarjev, milijon je prispevek Občine Kranj, osemsto tisočakov turistične zveze, razliko so pokrili z udarniškim delom občanov. Udarniki so sekali drevje v soteski in pozneje izkopavali drevesne štore. Nato so očistili teren, opravili izkop zemlje za jez in za jezero, pripravili gramoz za betoniranje in napravili odtočni kanal. Najintenzivneje so dela potekala junija 1958. Gledalcev, ki so želeli videti, kako nastaja novo čudo v Preddvoru, je bilo vsak dan veliko. V poznejših zapisnikih tudi beremo, da ob jezeru snujejo gradnjo slačilnic, okrepčevalnice, čolnarne, prostora za sončenje in v prihodnje tudi kamping naselja okoli jezera. Vse želje se seveda niso uresničile. Glavna, da Preddvor dobi jezero, pa se je vendarle uresničila in 20. junija 1959 je bila »novogradnja« tudi slovesno odprta. Poleg domačega turističnega društva je bilo za jezero zainteresirano tudi turistično podjetje Central, ki je upravljalo takratni grad Hrib. Pozneje je podjetje zraven zgradilo še hotel Bor, ki je bil dograjen leta 1974.

Magnet za obiskovalce

»Jezero je bilo vsa leta magnet za obiskovalce, predstavlja središče kraja in je tudi največkrat fotografiran motiv našega kraja. Gorenjska turistična zveza je nekoč sliko z jezerom izdala za koledar. Še več let po tem sem okvirjeno sliko s koledarja videvala po preddvorskih in drugih domovih,« pripoveduje Mirjam Pavlič. Člani turističnega društva so vsa leta kot prostovoljci skrbeli za urejanje jezerske okolice. »Ob jezeru so se odvijale tudi vse večje prireditve, tam je tujim gostom plesala preddvorska folklorna skupina, tudi izletnike in turiste smo vedno najprej peljali k jezeru.« Na jezero so domačini še vedno ponosni, čeprav imajo v zvezi z njim vedno tudi pripombe. Veseli so, da se je ohranila naravna okolica in da ni prevladal beton. Tako kot številna jezera v Sloveniji in na tujem, ki so lepo hortikulturno urejena z obvodnim zelenjem in leseno opremo, bi si sogovornica želela, da ostane tudi v Preddvoru in upa, da bo imela nova lokalna oblast za to še naprej dovolj posluha.

Prej soteska, zdaj jezero

Pobudniki gradnje jezera so danes že pokojni, se pa njih in Preddvora brez jezera in pozneje z njim spominja danes 90-letni domačin Boštjan Jocif. »V mojem otroštvu in mladosti je na mestu, kjer je danes jezero Črnava, skozi sotesko, poraščeno z gozdom, tekla Bistrica. Po brežinah tam okoli smo se otroci smučali in sankali, na levem bregu smo imeli tudi skakalnico,« se spominja Boštjan Jocif. »Pred drugo svetovno vojno je bila lastnica gradu Hrib družina Slanc, ki se je ukvarjala s turizmom. V lasti so imeli kopališče na Kokri, imeli so tudi tri čolne v barvah takratne jugoslovanske zastave. Gostje so namreč prihajali pretežno iz Banata in Bačke, ponje so hodili s kočijami na železniško postajo v Kranj.« Po vojni in nacionalizaciji se je s turizmom na tem območju ukvarjalo podjetje Central. Direktor je bil Jože Dvoržak, za katerega sogovornik pravi, da je veliko naredil za preddvorski turizem. »Preddvor je bil že prej lep kraj, z jezerom pa je še pridobil,« pravi Boštjan Jocif in navaja, da je več domačinov po vojni dobilo kredite in uredilo turistične sobe, da so sprejemali goste. Spominja se tudi mož, ki so sodelovali pri nastanku jezera: glavnega pobudnika Toneta Tičarja, športnika, hribolazca, občudovalca narave, po stroki pa ekonomista, ki je s svojim vplivom pripomogel k turističnemu razcvetu; njegovega brata Jožeta in Vinka Šenka, katerih imeni smo zasledili v društvenih zapisnikih iz obdobja nastajanja jezera Črnava. Jocif sam ni sodeloval pri »gradnji« jezera. Ravno v tistem času je bil v vojski, in ko se je vrnil, se je na mestu nekdanje soteske potoka Bistrica razlivalo jezero. Navdušilo ga je, tako kot še mnoge domačine, ki so se tja hodili kopat, čolnarit, ribarit ali zgolj na sprehod ob vodi. Pojasni nam tudi, kako je jezero dobilo ime: »Soteska, po kateri je tekel potok Bistrica, je bila obdana z gostim smrekovim gozdom, kjer je bilo precej temno. Po tej črnavi je dobilo jezero svoje ime.«

Še danes je jezero najpomembnejši generator turizma v Preddvoru, kjer si ne želijo množičnega turizma, pač pa predvsem goste, ki si želijo doživetja v neokrnjeni naravi, pove župan Rok Roblek in naniza načrte, ki jih ima občina v zvezi z jezerom. Dobili ga bodo v upravljanje, pridobili vodne pravice in začeli urejati zahodno obalo jezera, kjer so skoraj izključni lastniki in so že pridobili vsa soglasja. Jezero je namreč v lasti države, vzhodna in severna obala sta v zasebni lasti, zahodna pa je poleg dveh zasebnih lastnikov kot rečeno občinska last. Sprejemajo tudi odlok o plovbnem režimu. Že to nedeljo nameravajo splaviti čolne, dodaja direktorica Zavoda za turizem Preddvor Ernesta Koprivc. Slovesna splavitev bo ob 10. uri, dogodek so v sodelovanju z zavodom Gibaj in zmagaj povezali z dobrodelnim veslanjem, ves dan se bodo vrstile prireditve. Tudi s splavitvijo čolnov proslavljajo letošnji jubilej jezera, Koprivčeva pa spomni, da slavijo še eno obletnico: dvajset let že prirejajo potop božičnega drevesa v jezero.

Oddajte svoj komentar

Kranj 1°

oblačno
vlažnost: 96 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-1/6

ponedeljek

0/7

torek

-5/3

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

 

OBVESTILA / Jesenice, 9. december 2019

Izdelajmo novoletne voščilnice

PRIREDITVE / Gorenjska, 9. december 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Kranj, 9. december 2019

Mesečno srečanje Prerojenih

PRIREDITVE / Gorenjska, 10. december 2019

Medgeneracijske prireditve

GLEDALIŠČE / Vodice, 11. december 2019

Jelenček Rudolf praznuje božič

OBVESTILA / Naklo, 11. december 2019

Predstavitev waldorfske pedagogike

IZLETI / Kranj, 12. december 2019

Dvakrat v neznano

IZLETI / Šenčur, 12. december 2019

Na ogled božične zgodbe v Čazmo in Zagreb

 

 
 

 

 
 
 

V sili tudi na javno stranišče / 06:37, 8. december

A mar tisto pod Kokrškim mostom pri Hotelu Europa? No nevem kakšno je danes? Včisih je bil katastrofalen, okolina pa še veliko slabša, Injek...

V sili tudi na javno stranišče / 06:33, 8. december

Kje pa ta stranišča so?

Stekla akcija pomoči za družino iz Stražišča / 06:28, 8. december

Ah da nepozabim, moja žena je čitokrvna Slovenjka (Gorenka ) v sexu kot ploh nobene fantazije nič, v primerjavi z Hrvatico nula, Slavonka z...

Stekla akcija pomoči za družino iz Stražišča / 06:20, 8. december

Nerazumem kako smo lahko v samem svetovnem vrhu po pitju Alkohola? Pa še en fenomen imamo v Sloveniji, katerih proizvod sem tudi sam, zakaj ...

Stekla akcija pomoči za družino iz Stražišča / 06:13, 8. december

Gdaj bom lahko prebral,da je nekomu pomagala Država? Kaj bi bilo če nebi bilo toliko darovalnih ljudi v Sloveniji?

Steklo, oglje, sol v harmoniji / 11:27, 6. december

Primož, ne razumeš, to je instalacija.
Zavarovalnica se norčuje iz denarja, to je to.
Žalostno!
Zame osebno imajo večjo umetniško vrednost potičke v peskovniku.

Drugo cev bodo gradili Turki / 09:12, 6. december

Namig za našega Dončiča iz Kamnika: za vsako vlogo pritožbe na izbiro izvajalca del naj država uvede takso v vrednosti 5% cene izbranega izv...