Cilj posvetov je izboljšati šolo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Gorenjska / sreda, 24. april 2019 / 10:07  

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je drugi posvet o prihodnosti na področju vzgoje in izobraževanja pripravilo v Kranju, kjer so minuli petek prav tako poskušali zbrati kar največ predlogov, ki jim bodo v pomoč pri pripravi tako imenovane bele knjige za področje šolstva.

Kranj – Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so pred časom začeli z javnimi posveti o prihodnosti na področju vzgoje in izo­braževanja z naslovom Kakšno šolo potrebujemo?, v okviru katerih želijo zbrati predloge strokovne javnosti in drugih deležnikov za izboljšanje šolstva. Prvi posvet je bil v Ljubljani, minuli petek pa tudi v Kranju. Sledili bodo posveti še po drugih regijah, vse zbrane predloge pa bodo po besedah ministra za izobraževanje Jerneja Pikala v drugi polovici leta strokovnjaki ovrednotili in smiselno umestili v strateški dokument, tako imenovano belo knjigo, ki bo temelj sprememb šolske zakonodaje. »Četudi rezultati več mednarodnih primerjalnih raziskav znanja v zad­njih letih kažejo, da je slovenski izobraževalni si­stem dober, so potrebne določene spremembe. Seveda pa je nujno, da te spremembe temeljijo na strokovnih analizah in evalvacijah,« je poudaril minister.

Priprave novega strateškega dokumenta na področju vzgoje in izobraževanja so se na ministrstvu lotili, ker se dosedanjemu po desetih letih izteka veljavnost, je pojasnil Pikalo. Z javnimi razpravami želijo v njegovo pripravo vključiti tudi širšo javnost. Javne razprave so namenjene tako strokovni javnosti kot tudi drugim, ki so vpeti v izobraževalni sistem, to so šolajoča se mladina, starši, predstavniki nevladnih organizacij in drugi. »Zadnja bela knjiga obsega nekaj čez petsto strani, v njej je nadrobno opisano, kar naj bi se v desetletju zgodilo glede šolstva,« je v uvodu pojasnil Pikalo in dodal, da je zato nemogoče uresničiti vse, kar je v njej zapisano. Zato si ne želijo, da bi spet dobili petstostranski dokument. »Finci podoben dokument pripravijo vsako leto na 15 straneh, in čeprav se neprestano spreminja, ohranja nekatere strateške smernice.« Ker se pri nas zazremo deset let v prihodnost, se mu zdi pomembno, da skupaj najdemo odgovor na to, kako našo šolo še izboljšati.

Tudi v Kranju so bile osrednje teme razprave vprašanje večjega zaupanja v strokovnost učiteljev in večje avtonomije učiteljev, prevetritev učnih načrtov, zagotavljanje sistema kakovosti poučevanja, krepitev vzgojne vloge šole, dvig motivacije otrok za šolo in podobno. Predstavniki staršev so v razpravi izpostavili, da si za svoje otroke želijo predvsem, da bi bili v šoli sprejeti in spoštovani, da bi se v šoli na zanimiv način učili in naučili, kar je pomembno, ter da bi po šoli imeli čas še za družino in odkrivanje drugih talentov. Opozorili so tudi, da je notranja motivacija za učenje pri naših učencih zelo nizka. »Otroci imajo prirojeno željo po učenju, v šolo vstopajo z velikimi pričakovanji, a najkasneje do četrtega razreda veselje povsem splahni, otroci šole ne marajo. Kar je torej otroku dano, šoli ne uspe ohranjati in spodbujati na pravi način, kar je izguba tako za otroke kot celotno družbo.« David Rupnik pa je spregovoril v imenu aktiva svetov staršev šol izpod Krvavca, v katerem so pripravili dokument z naslovom Za prihodnji razvoj slovenskega šolstva. »V uvodu smo poudarili, da naše šolstvo ni slabo, je pa določene stvari treba dopolniti.« Svoje predloge so strnili v sedem točk, v katerih se zavzemajo za ureditev učnih načrtov, vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti v osnovnih šolah, celovito učbeniško politiko, okrepitev vzgojne vloge šole, zagotovitev pravočasne obravnave in enotnih kriterijev za otroke s posebnimi potrebami, uravnoteženje upravljanja šol in okrepitev partnerske vloge staršev v šolskem sistemu.