Spremembe zemljiške politike

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 13. april 2019 / 12:26  

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pripravili spremembe treh zakonov s področja kmetijske zemljiške politike.

Kranj – Na ministrstvu so pripravili spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev.

Višje odškodnine

Pri zakonu o kmetijskih zemljiščih predlagajo višjo odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ter nekatere spremembe pri prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, pri zakupu, komasacijah, medsebojni menjavi in pri namakanju kmetijskih zemljišč. Za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča predlagajo še enkrat višjo odškodnino v primerjavi s sedanjo ter razširitev obveznosti plačila odškodnine. Po sedanji ureditvi jo je treba plačati le za kmetijska zemljišča z boniteto, višjo od 50, s spremembo zakona pa predlagajo plačilo odškodnine tudi za zemljišča bonitete od 35 do 50 točk.

Brez odobritve posla med lokalnimi kmeti

Pri prometu s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami predlagajo, da odobritev pravnega posla prometa s kmetijskimi zemljišči ni potrebna v primeru sklenitve pogodbe med lokalnimi kmeti ali kmetijskimi gospodarstvi. V primeru prodaje kmetijskih zemljišč preko oglasne deske predlagajo spremembe vrstnega reda predkupnih upravičencev. Na prvem mestu je solastnik, na drugem sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, na tretjem mejaš – in tako dalje. V primeru gradnje javnih objektov in infrastrukture (protipoplavne ureditve, državne in regionalne ceste, vodne elektrarne, plinovodi) lahko kmet zahteva, da mu država za izgubljena zemljišča zagotovi v primerni oddaljenosti nadomestna zemljišča. Predlagajo tudi črtanje omejitev pri prometu z zaščitenimi kmetijami in poglavja o zakupu kmetijskih zemljišč.

Nov prednostni vrstni red zakupnikov

S spremembami zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije naj bi predvsem uredili zakup kmetijskih zemljišč v državni lasti. Postopek oddaje v zakup naj bi bil smiselno enak postopku odobritve pravnega posla pri prodaji kmetijskih zemljišč, predlagajo pa tudi nov prednostni vrstni red upravičencev do zakupa. Zakupno razmerje naj bi sklenili najmanj za deset let, le pri trajnem nasadu naj bi dobo zakupa določili glede na amortizacijsko dobo nasada. Po poteku zakupne dobe naj bi pogodbo podaljšali za enako obdobje, razen v primerih, kot bi jih določil zakon. Zakupnik bi moral ob zakupu najmanj petih hektarjev zemljišč predložiti skladu načrt razvoja kmetijskega gospodarstva. V zakup bi bilo možno dati največ sto hektarjev zemljišč, zemljišč pa tudi ne bi bilo dovoljeno uporabljati za gojenje energetskih rastlin.

Odprava statusa zaščitene kmetije

Pri zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev predlagajo odpravo statusa zaščitene kmetije v pravnih poslih med živimi, sodišča bi preverjala status zaščitene kmetije le še v zapuščinskem postopku. Upravne enote po uradni dolžnosti ne bi več določale zaščitene kmetije.