Menstruacija in politika

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 23. marec 2019 / 13:53  

Menstruacija je naravni pojav, vendar je v nekaterih delih sveta »stigmatizirana«, označena kot nekaj nesprejemljivega. Zaradi nje se morajo dekleta in žene začasno umakniti iz javnega življenja …

Emodži za menstruacijo

Preberimo najprej nekaj dejstev. »Dnevno ima menstruacijo 288 milijonov deklet in žensk po svetu, a kljub temu ena izmed treh v tem obdobju nima dostopa do stranišča, polovica žensk v revnih državah pa si ne more privoščiti higienskih vložkov, zato uporabljajo krpe, blago, travo in papir. Še nekaj podatkov: na svetu živita okoli dve milijardi žensk, ki so v obdobju plodnosti, torej imajo vsak mesec menstrualni cikel. Krvavitve običajno trajajo od tri do sedem dni, kar pomeni, da ima vsaka izmed njih menstruacijo okoli 52 dni letno, kar predstavlja 14 odstotkov dni v letu in sedem let v celotnem življenju.

Čeprav je menstruacija popolnoma naraven, zdrav, običajen in pogost pojav, še naprej v mnogih državah ostaja tabu. Pa ne le to – spremljajo jo različna vraževerja, predsodki, stigme, miti, diskriminacije in nesmiselne prepovedi. Pomanjkanje čiste vode, higienskih pripomočkov in stranišč pripeljejo celo do tega, da dekleta v času krvavitve ne obiskujejo šole, sčasoma pa zato lahko šolanje tudi popolnoma opustijo.« Žene in dekleta so v tistih delih sveta, kjer je menstruacija stigmatizirana, tega navajene in vse to potrpijo. Hudo pa je za deklice, ko menstruacijo dobijo prvič. »Kaj se zgodi, ko dekle prvič dobi menstruacijo, je močno odvisno od tega, v katerem delu sveta živi – ponekod to prelomnico pospremijo s slavjem in praznovanjem, drugod gre za mučen vstop v najstniška leta. Menstruacija ostaja tabu v mnogih državah, verjetno pa najbolj v Jugovzhodni Aziji in Afriki. Poročilo organizacije WaterAid tako razkriva, da kar tretjina deklet v Jugovzhodni Aziji zaradi krvavitev in pomanjkanja stranišč v šolah en teden v mesecu ostaja doma, kar neposredno vpliva na njihovo znanje in krši njihove pravice do izobrazbe, blagostanja in enakosti. V Indiji več kot polovica najstnic ne dobi nikakršnih informacij o vzrokih in značilnostih menstruacije, preden začnejo krvaveti.« Posebno hudo je v Nepalu. »Februarja je močno odmevala tragedija, ki se je zgodila v Nepalu. Mati in dva sinova so se zadušili v staji brez oken, kamor so jih izgnali, ker je mati dobila mesečno perilo. 35-letnica je morala v staji, ki je sicer namenjena kravam, z 12- in 9-letnim sinom preživeti štiri dni. Ko jih je njen tast našel, so bili vsi mrtvi, saj so se verjetno zadušili z dimom. Tudi januarja lani je v Nepalu zaradi izgona zaradi menstruacije umrla ženska. Nekatere nepalske vasi namreč še prakticirajo običaj, znan kot chavpadi (chhaupadi), ki je sicer od leta 2005 zakonsko prepovedan, tisti, ki ga od žensk zahtevajo, pa morajo plačati denarno kazen ter iti za tri mesece v zapor …« Sicer pa se stanje kljub vsemu počasi izboljšuje. »Da menstruacija počasi izgublja stigmo, morda kaže tudi še ena novost: urad Unicode Consortium, ki skrbi za uvajanje in enotnost uporabe emodžijev po svetu, je nedavno predstavil več novih podobic, med katerimi je prvič tudi splošno sprejet simbol za menstruacijo – rdeča kapljica krvi. Čeprav velja splošno mnenje, da gre za dobrodošel korak h koncu razmišljanja, da je menstruacija nekaj sramotnega, pa nekatere organizacije z izborom motiva vseeno niso prav zadovoljne. Več organizacij je namreč za označbo menstruacije predlagalo pet simbolov – higienski vložek, mesečni koledar, smehljajoče kapljice krvi, hlačke s kapljico krvi in maternico, in jih dalo na spletno glasovanje. Prepričljivo so slavile 'menstrualne hlačke', a pri Unicodu so 'glas ljudstva' zavrnili in izbrali 'nevtralnejšo' kapljico krvi, za katero nekateri opozarjajo, da bi lahko prikazovala tudi darovanje krvi …« Prvi emodži (sličica, ki v e-komunikaciji izraža neko emocijo) za menstruacijo je torej kapljica krvi … (Vir: Anja P. Jerič, MMC RTV SLO)

Daleč tam spodaj

Nova Zelandija je za nas »tam daleč spodaj«, kamor tegobe sodobnega sveta ne sežejo. Pa so jo dosegle, v strašnem terorističnem napadu, ki ga je izvedel desničarski skrajnež in pobil petdeset ljudi, večinoma beguncev iz islamskih držav. Novozelandska premierka Jacinda Ardern je s črno ruto čez glavo obiskala begunski center v Christchurchu. Pripadnike muslimanske skupnosti je tolažila in objemala in jim zagotovila, da se svoboda religije na Novi Zelandiji spoštuje. »Predajam vam sporočilo ljubezni in podpore v imenu celotne Nove Zelandije.«

Naredimo pravo stvar!

»Mobilizirajmo se, bodimo na pravi strani zgodovine. Med ljubeznijo in sovraštvom izberimo moralno pot. Naredimo pravo stvar!« Tako ameriški filmar Spike Lee (1957). In prav tako so ravnali mladi, ko so v petek, 15. marca, po vsem svetu izvedli »podnebni štrajk«.