Doma dolgo pozabljen in zamolčan

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 4. februar 2019 / 10:42  

Dr. Tine Debeljak, literat, književni zgodovinar, kritik, publicist in prevajalec, ki je leta 1945 moral zapustiti domovino in je pred tridesetimi leti umrl v Argentini, je bil v Sloveniji dolgo pozabljen in zamolčan. Zadnja leta so se v domači Škofji Loki in Sloveniji na različne načine oddolžili njegovemu spominu.

Od srede tridesetih let prejšnjega stoletja je Debeljak urejal kulturno rubriko v časopisu Slovenec, pozneje je bil urednik literarne revije Dom in svet. Med drugo svetovno vojno, ko so partizani zapovedali kulturni molk, ga ni upošteval. Dne 3. maja 1945 je bil adoptiran v slovenski parlament, že v naslednjih dneh pa je odšel v emigracijo, najprej v Italijo, od tam pa leta 1948 v Argentino. Povojnim oblastem je bil zaradi svojega odkritega protikomunističnega stališča nevšečen. V Argentini se je zaposlil kot navaden delavec v tovarni cementa, pozneje pa je v emigraciji razvil vsestransko kulturno, organizacijsko in ustvarjalno dejavnost med Slovenci v Argentini. Leta 1955 so se mu v novi domovini pridružili žena Vera in otroci Tine, Jožejka in Metka. Prva leta ločenosti od družine je ganljivo opisal v pesmih, črticah in pismih pod naslovom Črni Kamnitnik/Loma Negra. V Argentini je sodeloval pri izdajanju časopisa Svobodna Slovenija. Že leta 1949 je izšla prva knjiga v emigraciji, njegova pesnitev Črna maša za pobite Slovence. Sodeloval je v vseizseljenski organizaciji Slovenska kulturna akcija, kjer je bil kasneje izvoljen za predsednika.

»Na pobudo profesorskega ceha je bila leta 1936 organizirana odmevna obrtno-industrijska razstava. Ta je bila povod za razmišljanje o ustanovitvi muzeja, ki ga takrat Škofja Loka še ni imela. Leto zatem je bil skupaj s sosedoma »podnuncema« dr. Pavletom Blaznikom in Francetom Planino soustanovitelj Muzejskega društva Škofja Loka, ki je dve leti pozneje z ustanovitvijo Loškega muzeja izpolnilo eno od osnovnih nalog pri varovanju kulturne dediščine na Škofjeloškem. Leta 1936 je pripravil, priredil in postavil na prosvetni oder Škofjeloški pasijon, kulise zanj je izdelala njegova svakinja, akademska slikarka Bara Remec,« je o tem, kaj je za svojo rodno Škofjo Loko pomenil Tine Debeljak, povedal predsednik Muzejskega društva Škofja Loka Aleksander Igličar. Toda rodna Škofja Loka in domovina sta ga za skoraj pol stoletja pozabili in zamolčali. Ko je bila leta 1973 ob tisočletnici Škofje Loke na ogled razstava Franca Koširja, je bila med razstavljenimi tudi fotografija Tineta Debeljaka, pod njo je pisalo: portret neznanega moža, je spomnil Igličar. Tudi leta 1987, ko so praznovali 50. obletnico ustanovitve Muzejskega društva Škofja Loka, ni smel obiskati domovine. Takrat so ga v Loških razgledih vsaj zapisali kot ustanovitelja in mu podelili priložnostno medaljo. Za časa življenja (umrl je 20. januarja 1989) so ga povabili tudi v Društvo slovenskih pisateljev. Šele od leta 1990 naprej so se mu oddolžili z več dejanji: leta 1990 s simpozijem o njegovem življenju in delu (na pobudo Marka Jenšterleta, dopisnika Dela iz Argentine, in Davida Tasiča, urednika založbe Karantanija), leta 1995 s postavitvijo spominske plošče na Debeljakovi rojstni hiši, leta 2003 s spominskim obeležjem v Aleji znamenitih Ločanov (ob tej priložnosti je izšla tudi knjiga Črni Kamnitnik/Loma Negra), z imenovanjem Debeljaka za častnega člana Muzejskega društva Škofja Loka leta 2009. Leta 2015 ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne je Založba Družina ponatisnila Debeljakovo pesnitev Velika črna maša za pobite Slovence, Muzejsko društvo Škofja Loka pa likovni album Kyrie eleisson Debeljakove svakinje, akademske slikarke Bare Remec. Leta 2017 je v Slovenijo prišla obsežna Debeljakova literarna zapuščina, ki je shranjena v NUK-u. V Škofji Loki so za Debeljakovo rehabilitacijo že veliko storili, najnovejša pa je pobuda Muzejskega društva Škofja Loka Loškemu muzeju, da ob letošnji 80. obletnici ustanovitve v muzejskih zbirkah ustrezno prikažejo priprave, ustanovitev in začetno delovanje muzeja, pri čemer je pomembna tudi vloga Tineta Debeljaka, ki pa za zdaj ni nikjer omenjen, čeprav je bil z Blaznikom in Planino pobudnik nastanka muzeja.