Dr. Božidar Brudar: »Smučarski skoki so postali 'šovbiznis', medtem ko je upoštevanja zakonitosti gibanja po zraku in fizike zelo malo ...«

Skrivnost dolgih skokov? Fizika!

Dr. Božidar Brudar se že četrt stoletja ljubiteljsko ukvarja s proučevanjem fizikalnih zakonitosti smučarskih skokov. Svoja razmišljanja je nedavno objavil v knjigi Smučarski skoki. S pomočjo fizikalnih zakonitosti bi lahko izdelali tudi simulacijo, kako je treba leteti za rekorden skok v Planici ...

Brudar na osnovi svojih raziskav ugotavlja, da bi bilo treba odpraviti vrednotenje telemarka. Mnogi skakalci namreč po doskoku na silo porinejo eno smučko naprej ali nazaj, kar povzroči, da »zarobijo« z notranjo stranjo smučke in se potem ulovijo ali pa tudi ne.

Dr. Božidar Brudar je širši javnosti poznan kot nekdanji župan občine Jesenice. Kot župana so ga takrat vključili tudi v Organizacijski komite Planica. Kot fizika in raziskovalca pa so ga smučarski skoki pritegnili s fizikalne plati in tako se je ljubiteljsko lotil proučevanja fizikalnih zakonitosti skokov. Kot rezultat skoraj četrtstoletnega raziskovanja je nedavno luč sveta ugledala knjiga z naslovom Smučarski skoki, ki je izšla v samozaložbi, z njo pa avtor želi skakalne strokovnjake, zlasti trenerje, spodbuditi k razmišljanju o skokih tudi z vidika fizike in njenih zakonitosti. Povedano poenostavljeno: trenerji bi lahko z boljšim poznavanjem fizikalnih zakonitosti pomagali skakalcem pri doseganju daljših skokov in poletov.

Dr. Brudar se je ob spremljanju smučarskih skokov – najprej v živo na tekmovanjih in kasneje prek televizijskih prenosov – lotil študija gibanja skakalcev na zaletišču in v zraku. Svoja teoretična dognanja je kasneje nadgradil z rezultati praktičnih meritev, ki so jih leta 2006 opravili na skakalnici v Engelbergu. Takrat so s štirinajstimi kamerami snemali 25 tekmovalcev, ki so jih spustili z istega zaletišča, in poleg dolžin skokov določili tudi pospeške za vsakega tekmovalca posebej. Proučeval je zlasti gibanje smučarja po zaletni strmini in v zraku. Nekateri rezultati so zelo zanimivi; izkazalo se je namreč, da je bilo med najhitrejšim in najpočasnejšim skakalcem, ki se spustita z istega zaletnega mesta, manj kot dva odstotka razlike v hitrosti na odskočnem mostu. Razlike v doseženih daljavah pa so bile bistveno večje. Tako dr. Brudar sklepa, da hitrost na zaletni mizi in dolžina skoka nista v nobeni korelaciji, o čemer se bo verjetno lahko vsakdo prepričal tudi ob televizijskih prenosih iz Planice konec marca. Povprečna hitrost skakalcev v zraku pa je za vse enaka. Dr. Brudar je proučeval vse dele skoka, od odskoka, odriva, faze letenja do doskoka. Zanimalo ga je tudi, kakšen vpliv imajo razmere v zraku, kako na dolžino skoka vpliva sama telesna konstitucija skakalcev, kako ekstremni V slog, kako položaj rok ... Kot ugotavlja, imajo možnost za najdaljše skoke le nekateri skakalci, ki so lahki in imajo primerno telesno višino. To dvoje namreč bistveno vpliva na mejno hitrost, zato je potrebna individualna obravnava vsakega skakalca glede na njegove telesne posebnosti. Prav tako ugotavlja, da mora biti za doseganje dolgih skokov tehnika skakanja na kratkih skakalnicah drugačna kot na dolgih skakalnicah. Na velikanki, denimo, bi bilo koristno, če bi bil odrivni kot čim manjši, na manjših skakalnicah pa čim bliže 54 stopinjam. Dr. Brudar je pripravil več računalniških simulacij, s katerimi je mogoče pri znanih začetnih pogojih izračunati dolžino skoka na določeni skakalnici. Tako bi lahko izdelali tudi simulacijo za planiško skakalnico, kako je treba leteti za rekorden skok ... »Moja predstava o gibanju skakalca in smuči v zraku ponuja nekaj novih ugotovitev, ki naj bi jih upoštevali vsi tisti, ki si želijo daljše in varnejše skoke,« poudarja sogovornik, ki je pred dnevi svoje izsledke predstavljal tudi v Nordijskem centru Planica. Kot predlaga, bi za razmišljanje o fizikalnih zakonitostih lahko navdušili že osnovnošolce in dijake, ki si pridejo ogledat planiško tekmo. Tako bi lahko že v šoli »za trening« opravili nekaj izračunov, kasneje pa svoje rezultate primerjali s podatki na semaforju. Tudi televizijski prenosi bi bili lahko bolj zanimivi, če bi ob ponovljenem posnetku skoka prikazali optimalni let modela skakalca. Tako bi se lepo videlo, kje je skakalec naredil napako oziroma kje se je pojavil sunek vetra, ki je vplival na dolžino skoka.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno jasno
vlažnost: 74 %
veter: SZ, hitrost: 11 km/h

8/22

četrtek

10/21

petek

9/18

sobota

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

IZLETI / Kranj, 25. april 2019

Po naravoslovni učni poti na Pusti grad

OBVESTILA / Kranj, 25. april 2019

Krvodajalska akcija

GLASBA / Šenčur, 25. april 2019

Pomladni koncert

GLASBA / Žiri, 25. april 2019

Koncert žirovske glasbene šole

PRIREDITVE / Jesenice, Hrušica, 25. april 2019

Za otroke

IZLETI / Naklo, 25. april 2019

S kolesom čez Brdo

RAZSTAVE / Gorje, 26. april 2019

Ob 90-letnici Planinskega društva Gorje

PRIREDITVE / Jesenice, Hrušica, 26. april 2019

Za otroke

 

 
 

 

 
 
 

Edina toleranca je ničelna / 21:54, 24. april

Jaz mislim, da so problemi drugje. Samo tale primer ! Bil se udeležen v prometni nesreči, nekrivdno, 0,0! Ura 9h ! Gavni povzročitelj je nap...

Podbreška potica letošnja kraljica / 16:56, 24. april

Podbreška?
Pod katerim bregom?
Malo morgen.
Pravilno je Podbrezijanska potica.
Amen.

Edina toleranca je ničelna / 16:32, 24. april

Ma ostane naj tako je !

Prešernovo gre v Rusijo / 14:08, 24. april

Včasih sem hodil v gledališče, ker sem se delal pametnega in kulturnega.Ko sedaj gledam nazaj, ugotavljam, da sem na koncu predstav ploskal ...

Edina toleranca je ničelna / 12:52, 24. april

Sam večkrat vozim nažgan in moram reči, da je pokrajina takrat veliko lepša .
Takrat tudi uživam ob prehitevanju kolesarjev in telegrafarc.
Tolk sem mu za pripomnt.
Pa brez zamere.

Edina toleranca je ničelna / 07:56, 24. april

Mobilni telefoni in aroganca ter sindrom prvega v koloni so največja nevarnost varnim cestam. Če je že alkohol prisoten, je stopnja 0,5 blaž...

Edina toleranca je ničelna / 16:29, 23. april

Upajmo, da bo alkohola za volanom čim manj. Glede količine pa mora biti ena meja. Dobro bi bilo, da se ozremo tudi malo pri sosedih. Baje so...