Ivan Primož Lampret z Gorenjcem

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / sobota, 12. januar 2019 / 20:43  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (181)

V Kranju je 13. januarja 1900 izšla prva številka tednika Gorenjec. Njegov lastnik Ivan Primož Lampret je v uvodniku pod naslovom Kaj hočemo mi? zapisal, da bo Gorenjec politični in gospodarski list.

Leta 1888 je sicer dobil prvo tiskarsko koncesijo knjigovez Ignac Reš. Pred tem je bila tiskarska obrt registrirana samo v Ljubljani, Novem mestu in Postojni. Od nekdanjega Kranjčana Queiserja iz avstrijskega Amstettna je kupil majhen tiskarski stroj in skromno zalogo črk, ki jih je imel shranjene kar v škatlicah za vžigalice. Za preživetje si je sicer pomagal s prodajo kruha in žemelj. Po desetih letih je obrt in koncesijo oddal v najem priseljenemu Ivanu Primožu Lampretu, ki je na Dunaju kupil nov tiskarski stroj in v Nemčiji črkovne nabore. V letih 1900–1911 je prevzemal tiskarske posle za razne založnike: za Janeza Giontinija in Leopolda Schwentnerja iz Ljubljane ter za Kranjčana Pavla Bizjaka in Viljema Požgaja. Dober ducat knjig, največ strokovnega značaja, je založil tudi sam.

Lampret je bil socialdemokratsko usmerjen. Njegovi delavci so praznovali delavski praznik prvega maja. Pod takšnim vplivom pa so nastajale tudi Lampretove publikacije. Natisnil jih je več kot sto, med njimi 11 liberalno ali socialistično usmerjenih političnih časopisov. Ivan Tavčar mu je izdajanje lokalnega političnega časopisa odsvetoval, vendar ga Lampret ni poslušal in je ustanovil ter 12 let tiskal časopis Gorenjec. Tako je nastalo prvo večje kranjsko založniško podjetje. V njej je prevladovala prevedena pripovedna literatura. Lampret je leta 1908 natisnil Komunistični manifest in v založbi socialdemokratskega časopisa Naprej spise Antona Kristana. Za ravnotežje katoliškemu protialkoholnemu tisku je natisnil brošuro Kaj mora mladina vedeti o alkoholu, ki jo je Franz Gärtner prevedel iz nemščine. Gärtner je bil sicer znan kot avtor Ilustriranega vodnika po Gorenjskem (1904) in kot publicist v Gorenjcu. Lampretova zbirka osmih brošur s provokativnim naslovom Več luči! (1910), ki je vsebovala praktične informacije o cerkvenih davkih, zapise o samostanskem razvratu, o oprostitvi od vojaščine in vraževerju, je bila protiutež klerikalnim zapisom Antona Mahniča z enakim naslovom v Rimskem katoliku.

Po desetih letih se je znašel Lampret v finančnih težavah. Tiskarsko koncesijo je vrnil Reševi vdovi, ta pa jo je leta 1912 prepustila ustanovljeni liberalno usmerjeni tiskarski delniški družbi Sava. Tiskarno je prevzelo politično nasprotno Tiskovno društvo, ki ga je vodil duhovnik in zgodovinar Anton Koblar.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

Na Rečici pri Bledu se je 7. 1. 1820 rodil botanik Valentin Plemel. Na dunajski svetovni razstavi leta 1873 je dobil medaljo.

V Ljubljani se je 10. 1. 1756 rodil duhovnik Karl Fran Saleški. Bil namestnik (subsidijar) v Mošnjah in kaplan v Radovljici ter župnik v Rodinah in na Breznici, kjer je postavil cerkev. Slovel je kot izreden govornik.

V Železnikih se je 10. 1. 1817 rodil duhovnik in pisatelj Anton Pintar. V letih 1856 in 1857 je sodeloval pri prevodu Wolfovega Svetega pisma.

V Kranju se je 10. 1. 1882 rodila ustanoviteljica knjižnice za slepe Minka Skaberne.