Kraški razglednik

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Arhiv člankov / četrtek, 6. december 2018 / 11:07  

Volnik (546 n. m.) – Vrh z razglednim stolpom. Srečko Kosovel, ki je bil rojen v bližnjem kraju, je zapisal: Bori dehtijo, bori dehtijo, njih vonj je zdrav in močan …

Današnji izlet nas bo popeljal na Kras, cilj pa nas bo nagradil z razgledom na Tržaški zaliv in ob lepem vremenu se nam bodo pokazali tudi Julijci. Obiskali bomo hrib Volnik, ki mu Italijani rečejo Monte Lanaro, leži pa na meji med Slovenijo in Italijo. Izhodišče za vzpon je vas Pliskovica na Krasu. Kje je to? Pa pojdimo na pot!

S primorske avtoceste zapeljemo na izvozu za Sežano, nato pa nadaljujemo skozi Tomaj in Dutovlje. Ko pridemo v vas Pliskovica, nadaljujemo po glavni cesti in za ovinkom zagledamo avtobusno postajo, kjer je tudi parkirišče in začetek naše poti. Na parkirišču je tudi spomenik, prav poseben spomenik. Posvečen je volom, spodaj na kamnu pa je naslednji zapis: Nekoč smo tod okoli Kraševci z voli orali; v jarme smo jih vklenili, z njimi tovore vozili; brez volov ne bi preživeli, zato smo radi jih imeli.

Prečkamo glavno cesto in nadaljujemo po betonirani cesti na drugi strani glavne ceste. Betonirana cesta se kmalu spremeni v makadamsko in se spušča proti zeleni dolini, kjer je na levi strani ogromen kal. Gremo mimo kala, kjer je razpotje. Mi nadaljujemo levo, v smeri, kot nam kaže smerokaz na drevesu. Makadamska cesta nas vodi rahlo navzgor, skozi gozd. Vztrajno sledimo kolovozu, ki nas vodi mimo prve in nato še druge lovske opazovalnice na levi strani. Ko dosežemo razpotje trikotne oblike, kjer so tudi informativne table z napisi imen dreves, nadaljujemo desno. Opazimo tudi rdeče-rumene markacije ter smerokaz Volnik. Še nekaj časa sledimo makadamski cesti, prečimo še eno cesto, po kateri bi prišli, če bi spodaj pri kalu zavili desno. Nadaljujemo levo, po stezi rahlo navzgor. Vidimo še eno leseno smerno tablo za Volnik. Sledimo levo. Pot se nekaj časa vzpenja v okljukih, potem pa naša markirana pot zavije desno z glavne poti, označeno na kamnu, na ozko stezico, ki se vzpenja prečno čez travnato pobočje skozi gozd. Steza je markirana, ponekod malce zaraščena. Višje prečimo travnato cesto, na drugi strani pa zagledamo italijanski smerokaz za Monte Lanaro, deset minut. Do vrha nas pot vodi skozi redkejši bukov gozdiček. Ko stopimo na vrh, pa se nam odpre skoraj nogometno igrišče, saj je vrh izjemno prostoren. Na njem je tudi lesen razgledni stolp, s katerega se odpre razgled na slovenski Kras pa tja do Tržaškega zaliva in Julijskih Alp; s kančkom sreče vidimo celo Dolomite. Le vreme mora biti na naši strani.

Na razglednem stolpu je informacijska tabla o beloglavem jastrebu. No, videla ga sicer nisem, so pa dobrodošle informacije o njem. Namreč, v zaledju tržaškega Krasa je beloglavega jastreba moč videti, saj potujejo po selitvenih poteh med otokom Cres in Visokimi turami v Avstriji, kjer preživijo poletje. Je ena izmed največjih evropskih ptic, saj premer kril meri poldrugi meter. Je mrhovinar in s tem naravni čistilec.

Z vrha sestopimo po poti vzpona, lahko pa se podamo tudi v manjše raziskovanje in z vrha sestopimo po poti št. 3 proti vzhodu. Pot poteka po italijanski strani, a nas vodi tudi na slovensko. Vmes dosežemo kolovoz, ki nas vodi po državni meji, a vemo, da se moramo spustiti nazaj dol proti Pliskovici. Priporočljivo je, da imamo s seboj zemljevid tega dela, sicer je najbolje, da se v avanturo ne podajamo in sestopimo po poti vzpona.

Nadmorska višina: 546 m
Višinska razlika: 350 m
Trajanje: 3 ure
Zahtevnost: 1 / 5