Avtor razstave Gašper Peternel med obiskovalci o kultu Franceta Prešerna / Foto: Tina Dokl

Prešernovo svetništvo

Svetništvo s poudarkom na i. Zakaj velja Franceta Prešerna imenovati za kranjskega kulturnega svetnika nam z razstavo Prešeren – kranjski kulturni svetnik, ki je na ogled v galeriji hiše, kjer je pesnik preživel zadnji dobri dve leti življenja, pripoveduje njen avtor Gašper Peternel.

Kranj – Tradicija razstav, ki jih v Gorenjskem muzeju pripravijo na temo Franceta Prešerna ob obletnici njegovega rojstva 3. decembra, tudi letos ne pojenjuje. Če smo v zadnjih letih lahko spoznavali povezave med njegovo poezijo in likovno umetnostjo ali glasbo, pa avtor razstave umetnostni zgodovinar Gašper Peternel tokrat stopa še dlje, saj se ukvarja s kanonizacijo Franceta Prešerna kot kulturnega svetnika. Kot je na odprtju razstave v uvodu povedal, gre za koncept raziskovanja, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. Pri nas je pojem utemeljil in na primeru Franceta Prešerna raziskal dr. Marijan Dović.

Kdo je torej kulturni svetnik? »To je umetnik, ki je domačo kulturo zastopal bolje kot drugi umetniki njegove dobe, ki je pomemben v nacionalnem smislu in je v različnih obdobjih odigral ključno vlogo za nastajanje narodove identitete,« pojasnjuje Peternel, da je galerija premajhna, če bi želel v razstavo vključiti vse, kar je povezano s Prešernom, zato se je omejil predvsem na Kranj in nekoliko Gorenjsko. Že leta 1863 je Levstik zapisal, da je Prešeren največji in edini pravi pesnik, leta 1872 pa se je peš na romanje iz Ljubljane v Vrbo, kjer so na rojstno hišo namestili spominsko ploščo, podalo okrog šest tisoč ljudi.

Avtor razstave si je po Doviću za izhodišče vzel model kanonizacije kulturnih svetnikov, pri katerem gre za tri poglavja: vita, torej pesnikovo življenje, ter cultus in effectus, ki se nanašata na Prešerna po njegovi smrti, vsebujeta pa tisto, kar so ljudje prispevali h kolektivnemu spominu nanj.

»Kranj ima ključno vlogo, ko gre za Prešernov kult. Res je pesnik tu preživel le dobri dve leti življenja, za kult pa je pomembno, da je tu pokopan. Ostanki in relikvije so shranjeni v Prešernovem gaju, v Gorenjskem muzeju pa že 65 let zbiramo predmete, povezane z njim. Prešernova hiša je pesnikov spominski muzej, njegovo svetišče,« poudarja sogovornik; da sta po drugi svetovni vojni velik del gradiva v neprecenljivo zbirko za muzej zbrala kranjski prešernoslovec Črtomir Zorec in za njim kustosinja Beba Jenčič. Naj omenimo samo originalno pohištvo in najbolj znan pesnikov portret, ki ga je naslikal Goldenstein, tu pa so tudi umetniška dela Prešernovih nagrajencev in druge muzealije. V 19. stoletju je v času močnega kulta spomenikov tudi Prešeren dobil nekaj obeležij. Posebej impozanten pa je kip pred Prešernovim gledališčem iz leta 1952, ki velja za enega največjih kipov na svetu, posvečenih pesniku.

»Razstava je predvsem kulturnozgodovinska, moja želja pa je, da obiskovalce spodbudim, da se v razmišljanju o Prešernu premaknejo v notranjost njegovega kulta. Zanimalo me je, kje v kultu se ljudje najdejo, kako praznujejo kulturni praznik in na kakšen način sodelujejo v ritualih, ki so povezani z njim … Mogoče tudi kaj si mislijo, če neka gostilna v Kranju ponuja na primer Francetov sendvič. Edini politični poudarek razstave je, da ta nastavlja ogledalo vsakršnemu prepričanju.« Peternel poudarja tudi nekatere tradicionalne prireditve, povezane s kultom pesnika, kot sta podoknica MePZ Petra Liparja pred Prešernovo hišo večer pred obletnico dneva rojstva, Trenutki tišine za Prešerna na predvečer obletnice smrti in nekoč znameniti nagovori prof. Franca Drolca, ki so jih sedaj zamenjale recitacije dijakov Gimnazije Kranj, ter ob tem petje zbora, poimenovanega po pesniku. Še marsikaj zanimivega je videti na razstavi, ki jo je oblikoval Žiga Čebašek, med drugim tudi posodobljen pesnikov kult v domiselnih instagramih ali pa v komunikaciji s pesnikom Stankom Vrazom, danes bi bilo bržkone z SMS-sporočili. Prešernov kult bo mogoče tudi na ta način živel naprej. Pravzaprav ga boste ohranjali tudi vi z obiskom razstave.

Oddajte svoj komentar

Kranj 14°

jasno
vlažnost: 98 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

13/31

ponedeljek

16/32

torek

18/29

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Turistično-kopalni izlet v Izolo

PRIREDITVE / Kranj, 20. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 20. avgust 2019

Kolesarski izlet

IZLETI / Sebenje, Tržič, Kovor, 20. avgust 2019

Z rednim avtobusom in kolesi po doživetja narave, zgodovine in podeželja

FILM / Jesenice, 20. avgust 2019

Torkova kinoteka

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

V sotesko Hvadnik

IZLETI / Kranj, 22. avgust 2019

Na Podgorski vrh

PRIREDITVE / Kranj, 22. avgust 2019

Medgeneracijske prireditve

 

 
 

 

 
 
 

Umrl je Ivan Oman, eden ključnih osamosvojiteljev Slovenije / 18:45, 18. avgust

Spoštovanje g.Omanu ! Počivajte v miru !

Ob kolesarski stezi protihrupna ograja / 18:40, 18. avgust

Tale nova protihrupna ograja in pa na Bledu obstoječa, pol metra povišana, skoraj vse narejeno, sedaj pa vse stoji že dva meseca. Ne vem, a ...

Lovci zavračajo očitke, da ne lovijo volka / 21:18, 17. avgust

Če bi bila naša politika sposobna do tega sploh nebi prišlo.

Gorenjski župani na dopustu / 21:15, 17. avgust

Zakaj naši politiki tako radi hodijo v Srbijo?
No nas je 1991 leta napadel? Srbska Vodka.

Nova civilna družba / 19:18, 17. avgust

V šali bi rekel:

grem stavit, da je Kavčič dal Nagliču za pir, da ta dela na GG reklamo zanj.

Vrednote moramo živeti / 19:14, 17. avgust

"V naši družbi velikokrat rečemo, da nimamo več vrednot. Ni res, vrednote so, samo premalo jih živimo."____________Bolj nesmiselnega stavka ...

Nova civilna družba / 20:00, 16. avgust

V Sloveniji ni enga, da ne bi bil koruptiven.
Zato pa smo tam kjer smo bli, oziroma bomo, tam kjer smo bli.