Avtor razstave Gašper Peternel med obiskovalci o kultu Franceta Prešerna / Foto: Tina Dokl

Prešernovo svetništvo

Svetništvo s poudarkom na i. Zakaj velja Franceta Prešerna imenovati za kranjskega kulturnega svetnika nam z razstavo Prešeren – kranjski kulturni svetnik, ki je na ogled v galeriji hiše, kjer je pesnik preživel zadnji dobri dve leti življenja, pripoveduje njen avtor Gašper Peternel.

Kranj – Tradicija razstav, ki jih v Gorenjskem muzeju pripravijo na temo Franceta Prešerna ob obletnici njegovega rojstva 3. decembra, tudi letos ne pojenjuje. Če smo v zadnjih letih lahko spoznavali povezave med njegovo poezijo in likovno umetnostjo ali glasbo, pa avtor razstave umetnostni zgodovinar Gašper Peternel tokrat stopa še dlje, saj se ukvarja s kanonizacijo Franceta Prešerna kot kulturnega svetnika. Kot je na odprtju razstave v uvodu povedal, gre za koncept raziskovanja, ki je v osnovi podoben raziskovanju cerkvenih svetnikov, le da je prenesen na širše kulturno področje. Pri nas je pojem utemeljil in na primeru Franceta Prešerna raziskal dr. Marijan Dović.

Kdo je torej kulturni svetnik? »To je umetnik, ki je domačo kulturo zastopal bolje kot drugi umetniki njegove dobe, ki je pomemben v nacionalnem smislu in je v različnih obdobjih odigral ključno vlogo za nastajanje narodove identitete,« pojasnjuje Peternel, da je galerija premajhna, če bi želel v razstavo vključiti vse, kar je povezano s Prešernom, zato se je omejil predvsem na Kranj in nekoliko Gorenjsko. Že leta 1863 je Levstik zapisal, da je Prešeren največji in edini pravi pesnik, leta 1872 pa se je peš na romanje iz Ljubljane v Vrbo, kjer so na rojstno hišo namestili spominsko ploščo, podalo okrog šest tisoč ljudi.

Avtor razstave si je po Doviću za izhodišče vzel model kanonizacije kulturnih svetnikov, pri katerem gre za tri poglavja: vita, torej pesnikovo življenje, ter cultus in effectus, ki se nanašata na Prešerna po njegovi smrti, vsebujeta pa tisto, kar so ljudje prispevali h kolektivnemu spominu nanj.

»Kranj ima ključno vlogo, ko gre za Prešernov kult. Res je pesnik tu preživel le dobri dve leti življenja, za kult pa je pomembno, da je tu pokopan. Ostanki in relikvije so shranjeni v Prešernovem gaju, v Gorenjskem muzeju pa že 65 let zbiramo predmete, povezane z njim. Prešernova hiša je pesnikov spominski muzej, njegovo svetišče,« poudarja sogovornik; da sta po drugi svetovni vojni velik del gradiva v neprecenljivo zbirko za muzej zbrala kranjski prešernoslovec Črtomir Zorec in za njim kustosinja Beba Jenčič. Naj omenimo samo originalno pohištvo in najbolj znan pesnikov portret, ki ga je naslikal Goldenstein, tu pa so tudi umetniška dela Prešernovih nagrajencev in druge muzealije. V 19. stoletju je v času močnega kulta spomenikov tudi Prešeren dobil nekaj obeležij. Posebej impozanten pa je kip pred Prešernovim gledališčem iz leta 1952, ki velja za enega največjih kipov na svetu, posvečenih pesniku.

»Razstava je predvsem kulturnozgodovinska, moja želja pa je, da obiskovalce spodbudim, da se v razmišljanju o Prešernu premaknejo v notranjost njegovega kulta. Zanimalo me je, kje v kultu se ljudje najdejo, kako praznujejo kulturni praznik in na kakšen način sodelujejo v ritualih, ki so povezani z njim … Mogoče tudi kaj si mislijo, če neka gostilna v Kranju ponuja na primer Francetov sendvič. Edini politični poudarek razstave je, da ta nastavlja ogledalo vsakršnemu prepričanju.« Peternel poudarja tudi nekatere tradicionalne prireditve, povezane s kultom pesnika, kot sta podoknica MePZ Petra Liparja pred Prešernovo hišo večer pred obletnico dneva rojstva, Trenutki tišine za Prešerna na predvečer obletnice smrti in nekoč znameniti nagovori prof. Franca Drolca, ki so jih sedaj zamenjale recitacije dijakov Gimnazije Kranj, ter ob tem petje zbora, poimenovanega po pesniku. Še marsikaj zanimivega je videti na razstavi, ki jo je oblikoval Žiga Čebašek, med drugim tudi posodobljen pesnikov kult v domiselnih instagramih ali pa v komunikaciji s pesnikom Stankom Vrazom, danes bi bilo bržkone z SMS-sporočili. Prešernov kult bo mogoče tudi na ta način živel naprej. Pravzaprav ga boste ohranjali tudi vi z obiskom razstave.

Oddajte svoj komentar

Kranj 16°

pretežno oblačno
vlažnost: 99 %
veter: S, hitrost: 11 km/h

16/28

ponedeljek

15/30

torek

16/34

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

OBVESTILA / Duplje, 24. junij 2019

Krvodajalska akcija

PRIREDITVE / Šenčur, 24. junij 2019

Utrip šole

IZLETI / Gozd - Martuljek, 25. junij 2019

Izlet na Sv. Višarje

PRIREDITVE / Štefanja Gora, Šenčur, 25. junij 2019

Palačinke na Šenturški Gori

PRIREDITVE / Šenčur, 27. junij 2019

Poletna glasbena srečanja

IZLETI / Kranj, 27. junij 2019

Planinski izlet: Češka koča

PRIREDITVE / Šenčur, 28. junij 2019

Poletna glasbena srečanja

IZLETI / Kranj, 2. julij 2019

Kolesarski izlet

 

 
 

 

 
 
 

Poletni počitek / 21:35, 23. junij

Res je žalostno videti recimo na prireditvah v Radovljici, kako pijani potomci hodijo po grobu največjega Gorenjskega "borca" in njegovih tovarišev, ki so se borili za našo "svobodo".

V Evropi se naš glas sliši / 15:45, 23. junij

Ja, pajade! Samo orglce in čisto nič drugega!

Negotova prihodnost Adrie / 15:25, 23. junij

Grem stavt, da se bo vse skupaj preselilo v Lousane! Sam tam jih bodo pa Švicarji lovil, zarad Darwina. Jest pa mislm, da so povsod ti 'naši...

Negotova prihodnost Adrie / 14:47, 23. junij

Deželan:"Drugo , glavno, pa en sklad iz Muenchna, ki nima pojma o letalstvu že od začetka, za celi 100 jurjev. "____________________Ta sklad...

V Evropi se naš glas sliši / 14:34, 23. junij

"Če zaradi nezakonitih prehodov meja vlada kaos in se ljudje čutijo ogroženi, to ne prispeva k varnemu počutju ljudi.«
___________________________

Hmmm.

Negotova prihodnost Adrie / 13:52, 23. junij

Kere pa volte Primož?

V Evropi se naš glas sliši / 13:20, 23. junij

Najbolj se sliši cingljanje cekinov v vašo denarnico.