Vprašajte hudourničarje

Besedilo: Suzana Podgoršek Kovačič
Kategorija: Tržič / ponedeljek, 26. november 2018 / 14:18  

Ob lepem vremenu vlada mir v strugi hudournika. Še celo žuborenje vode utihne, ako traja suša dlje časa. Ako pa se nakopičijo temni hudourni oblaki nad vrhovi gorskih velikanov, ako se bliska in grmi, ako lije dež kakor iz škafa in pada toča v debelih zrnih na gola, usadna pobočja, se hudournik probudi s svojim strahovitim razdejanjem.« (Kornerij Rieder, 1889) Izbrani stavki so iz zbornika Pogubna razigranost, 110 let organiziranega hudourničarstva na Slovenskem, 1884–1994, PUH 1995; soavtor in urednik zbornika je Stanislav Jesenovec. Zbornik pregledujem, pravzaprav je bil namig, naj ga vzamem v roke v času, ko poročam o posledicah nedavne ujme v delu tržiške občine in stiskah prizadetih prebivalcev. Samo na Tržiškem sem v zborniku naštela trinajst hudournikov, med njimi je Dolžanka, ki je v Jelendolu pokazala svoj besneči obraz. »Hudourne vode ne poplavljajo, ampak rušijo vse, kar jim je napoti!« In berem dalje, kje in kdaj in zakaj (!) so hudourniki, pa ne samo na Tržiškem, že pokazali svojo razdiralno moč.

Zbornik priporočam zaradi boljšega poznavanja okoliščin, črpanih tudi iz bogatega znanja in dognanj strokovnjakov, ki so se (in se še vedno) ukvarjajo s hudourništvom. Kar sem tudi pomembnega zasledila: za hudournike kaj dosti ne pomaga človeška pamet, da bomo problem že obvladali, ko se bo pojavil. Človeka je preteklost že učila, a ne izučila. Po silni poplavi septembra 1926 (povzeto po zborniku) je npr. Okrožnica velikega župana Ljubljanske oblasti na temelju referatov hidrotehničnega, hudourniškega in gozdarskega referenta zapovedala odpravo »nedostatkov zaradi zmanjšanja škodljivih uplivov, ki jih povzročajo neurja v hudourniških področjih«. Piše, da so na izbruhe hudournikov poleg velikih padavin, neprimernih strug vodotokov, premajhnih propustov ob mostovih, premajhnih pretokov pri jezovih vplivali tudi lesni trgovci, ki so zlagali hlode in drug les preblizu in prenizko ob strugi hudournikov in potokov, tako da če voda naraste, lahko doseže les, ga dvigne in odplavi. Da ljudje vodotoke vse preveč zožujejo, na ta način potok dobiva nenaravno smer. Da je treba bregove redno čistiti, zavarovati pa le s takim grmovjem, ki ga voda lahko pripogne ... Zapovedana je tudi odgovornost.

Danes je upravljanje voda in vodnih ter priobalnih zemljišč v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po zakonu o vodah pristojna lokalna skupnost. Država zagotavlja izvajanje javnih služb urejanja voda prek koncesionarjev. Ravno je aktualen razpis za izbiro koncesionarjev za naslednje koncesijsko obdobje. In ko česa ne bodo vedeli, naj le vprašajo (tudi) hudourničarje.