Bližji ljudem

Na teren, bližje ljudem je vodilo enega največjih projektov ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v pravkar minulem mandatu, reorganizacije centrov za socialno delo. Zadnji teden svojega ministrovanja ga je javnosti predstavila ministrica v odhajanju Anja Kopač Mrak, v praksi pa se bo začel uveljavljati 1. oktobra. Mreža centrov za socialne zadeve se ni spreminjala četrt stoletja in je bil že čas za njeno posodobitev. Snovalci reorganizacije so prepričani, da so našli pravo formulo za učinkovitejše delovanje sistema, ki se bo približal ljudem in njihovim življenjskim problemom. Številne naloge, ki so doslej administrativno obremenjevale centre, se bodo sedaj strnile v območnih centrih za socialno delo, dosedanji centri pa bodo postali enote centralnega CSD, razbremenjene birokracije, kar bo omogočilo, da bodo imeli strokovni delavci več časa za terensko delo, za vsebinsko ukvarjanje z različnimi težavami ljudi v lokalnem okolju. Zaposleni v centrih pričakujejo, da se bodo njihove službe tudi kadrovsko okrepile, da bodo tej nalogi kos in jim v odnosu do uporabnikov ne bo treba odločati le o denarju. Revščina, s katero najpogosteje povezujemo to institucijo, namreč ne pomeni zgolj pomanjkanja materialnih sredstev, pač pa s seboj prinaša tudi druge probleme, ki se jih morajo strokovni delavci lotiti skupaj z uporabniki in z njimi določiti način reševanja. To nameravajo doseči tudi s socialno aktivacijo ljudi, ki tvegajo revščino in so socialno izključeni, denimo dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči.

Ljudje, ki imajo v katerem od svojih življenjskih obdobij opraviti s centrom za socialno delo (prosijo za otroški dodatek, subvencijo vrtca, šolske malice ali kosila, državne štipendije), bodo učinke reorganizacije bolj kot 1. oktobra začenjali čutiti prihodnje leto, ko jim ne bo več treba skrbeti za podaljševanje tako imenovanih letnih pravic iz javnih sredstev. Vlogo zanje bodo oddali le, ko bodo prvič zaprosili za katero od teh pravic, nato pa bo CSD o podaljšanju odločal po službeni dolžnosti in upravičence o tem obveščal z informativnimi izračuni, kakršne že poznamo pri dohodnini in zoper katere bodo lahko upravičenci, če se z njim ne bodo strinjali, tudi ugovarjali. Sistem, ki bo povezoval več podatkovnih baz, bo avtomatično enkrat letno preveril izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje pravic. Upajmo, da bo informacijski sistem učinkovito deloval in s tem skrbel, da se strokovnim delavcem na centrih ne bo treba ukvarjati s formalnostmi, pač pa bodo lahko prihajali k ljudem, prepoznavali njihovo stisko in jim po najboljših močeh pomagali.