Mladi so mu navdih in največje ogledalo

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kultura / četrtek, 23. avgust 2018 / 18:51  

Sedemindvajsetletni Erik Šmid iz Hotemaž živi in diha za glasbo. Začel je kot pevec in pianist, danes se z glasbo ukvarja profesionalno kot zborovodja, dirigent in profesor glasbe.

Kranj – Navdušenje nad glasbo Erik Šmid čuti že od mladih nog, sprva je bilo to ob domačem prepevanju otroških pesmi, kmalu zatem pri petju na cerkvenem koru, na sredini osnovne šole pa so ga starši vpisali v glasbeno šolo, kjer je se je začel učiti igranja na klavir. »Moj takratni profesor Petar Milić je uspel v meni zbuditi strast do klasične glasbe in ta v meni gori še danes. Še preden sem zaključil šolanje klavirja, sem se že vpisal na pouk solopetja v razred profesorice Francke Šenk, ki mi je predala ogromno znanja s področja vokalne tehnike, odrskega nastopanja in pri njej sem se kalil kot solopevec.«

Čeprav je bil njegov vsakdan obkrožen z glasbo, pa si v najstniških letih še ni predstavljal, da bo ta tako močno zaznamovala njegovo življenjsko pot. O svoji izbiri pravi: »Odločitev je padla proti koncu gimnazije, ko je prišel čas za vpis na fakulteto. Glasbi sem se želel resno posvetiti, zato je bila izbira študija glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani tista, ki mi je odprla nove poti.«

Že na začetku študija je začutil, da delo v razredu ne bo njegova edina pot, delo z zbori je bilo tisto, ki ga je dokončno izpolnjevalo in njegovemu pedagoškemu delu dalo poln smisel. »Za to sem posebej hvaležen mentorju Marku Vatovcu, ki me je spodbujal in pri katerem sem z odliko sklenil magistrski študij glasbene pedagogike na področju zborovskega dirigiranja; je pa dejstvo, da šolanje le razširi obzorja in da potrebna znanja, a človek se zares kali in izoblikuje šele ob delu. Iz vaje v vajo prihajam do novih spoznanj in zanimivo je predvsem eno: več kot vem, bolj spoznavam, česa vsega še ne vem,« pravi.

Zbori, koncerti in tekmovanja

Erik Šmid trenutno vodi več zborov: Moški zbor Cantores Carnioli, Študentski zbor sv. Stanislava, Mladinski pevski zbor Glasbene šole Kranj, Mešani mladinski zbor Gimnazije Kranj in Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj. Pravi, da je način dela z vsemi podoben, cilji in ambicije pa se od zasedbe do zasedbe nekoliko razlikujejo. Med drugim tudi sam prepeva v Zboru sv. Nikolaja Litija, ki ga vodi Helena Fojkar Zupančič. Pravi, da se zbor uvršča v sam vrh slovenskih zborov. Pred kratkim je izdal že svojo peto zgoščenko.

Z zbori koncertira in tekmuje tako doma kot v tujini – vse od Avstrije, Hrvaške, Italije do Francije in Češke. »Posebno mesto imajo večji nastopi, veliki božični in spomladanski koncerti Gimnazije Kranj, koncerti Zavoda sv. Stanislava v Cankarjevem domu, koncert z zborom Young Women's Choral Projects iz San Francisca. Omenil bi tudi tekmovanje Young Bohemia v Pragi, od koder smo se z zlatim odličjem vrnili tako lani z Dekliškim zborom Gimnazije Kranj kot tudi letos s Študentskim zborom sv. Stanislava. Ponosen sem na srebrno priznanje za udeležbo Moškega zbora Cantores Carnioli na mednarodnem tekmovanju Zlata lipa tuhlja 2018 in na udeležbo na zborovskem festivalu Llangollen International Eisteddfod na severu Walesa, ki smo se ga pred kratkim udeležili z Dekliškim zborom Gimnazije Kranj.«

Vrača se na nekdanjo šolo kot profesor glasbe

Z novim šolskim letom se Šmid kot profesor glasbe vrača na svojo nekdanjo šolo, Gimnazijo Kranj, kjer je pred enim letom že poučeval in na katero ga vežejo posebne vezi. »To je šola, ki sem jo tudi sam obiskoval in na katero imam lepe spomine.« Delo v razredu mu je poseben izziv, mladi so mu navdih in tudi največje ogledalo. O tem področju svojega delovanja pove: »Za razliko od dela z zbori je v razredu interes dijakov za predmet zelo različen, na strani profesorja pa je, da vsebino dijakom predstavi na način, da tudi pri najmanj zainteresiranih vzbudi nekaj radovednosti. Zavedam se, da učim na šoli, ki vzgaja mlade intelektualce, zato se mi zdi pomembno, da dijaki dobijo širši pogled na glasbeno umetnost – in predvsem da jo znajo tudi kritično ovrednotiti.«

Večna želja Erika Šmida je bila navdihovati ljudi skozi glasbo. »Glasba je tista, ki s svojo univerzalno govorico prinaša v življenje upanje, radost in se dotakne tistih sfer človeške narave, ki nam včasih ostanejo nedostopne. Želim si, da bi lahko še naprej svoje navdušenje delil z mladimi pevci in z občinstvom, ki prihaja na naše koncerte – in še pomembneje, da bi z njih odhajali srečnejši.«