Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v sredo na Brezjah več tisoč romarjev spomnil, naj Slovenci bolj spoštujemo življenje in naj bomo veseli vsakega novega rojstva. / Foto: Tina Dokl

Smrti spet prehitevajo rojstva

»Pri nas je veliko govora o pravicah in svoboščinah, premalo pa o življenju,« je dejal v sredo na Brezjah ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore in opozoril, da smo »znova stopili v senco smrti«.

Brezje – Praznovanje letošnjega velikega šmarna je znova pokazalo, da smo Slovenci veliki častilci Marije, saj na sam praznik in na večer pred njim radi romamo v Marijina svetišča, še posebno na Brezje, na Sveto in Ptujsko goro, na Zaplaz, v Petrovče in na Gorenjskem tudi v Lesce, na Primskovo, Bled in v kraje, kjer so cerkve posvečene Mariji Vnebovzeti. Klasična romanja so znova v porastu. Večina prihaja v naše romarske kraje še vedno z avtobusi in osebnimi vozili, vedno več pa tudi peš ali s kolesom. Sam se že dolgo vozim na Brezje po stari cesti prek Posavca, pa še nikdar nisem srečal ali prehitel toliko romarjev peš ali na kolesu kot to sredo.

Na Brezjah, v osrednjem slovenskem Marijinem svetišču, je bil v torek zvečer, ko je procesija z lučkami in podobo Marije Pomagaj krenila po vasi, in v sredo, na sam velikošmarenski dan, resnični romarski praznik. Samo v sredo se je po podatkih Romarskega urada dopoldanske maše udeležilo več kot pet tisoč ljudi, mnogi pa so prišli pred njo ali po njej, da so se izognili gneči. Slovesno mašo, na kateri se je romarjem pridružil tudi predsednik državnega zbora Matej Tonin z ženo Marjeto, je daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.

»Morda bi kdo pričakoval, da bom ob tem prazniku govoril o perečih problemih naše družbe, o naših mladih, ki odhajajo v tujino, o nepoštenju in brezpravnosti, ki se razrašča zaradi nedelujočih ustanov,« je dejal Zore.

»Vendar se problem začenja tukaj, pri veselju nad življenjem. Narod, ki ne zna sprejemati svojih otrok, jih tudi ne bo znal vzgajati, ne bo jim omogočil prihodnosti in ne bo jih spoštoval, pa naj vstopajo vanj ali odhajajo iz njega,« je povedal nadškof. Povedal je, da je treba sprejemati življenje in opozoril, da smo se v »našem narodu spet premaknili na temno stran«. Lani je bilo pri nas rojenih manj ljudi, kot jih je umrlo. Stopili smo v senco smrti, je dejal in povedal zgodbo o zmaju iz knjige Razodetja, ki je prežal na dete, da bi ga požrl. Tak zmaj stoji po njegovem mnenju tudi v našem narodu. Spomnil je na besede pokojnega pesnika Toneta Pavčka, ki je obžaloval, da v življenju ni imel več otrok. Zato nikoli ni šel mimo noseče mamice, da ne bi pozdravil tistega majhnega otročka po njenim srcem in mu izrekel dobrodošlice na našem planetu ali detetu v vozičku zaželel vsega dobrega. Tako ravnajmo tudi mi, je romarjem položil na dušo nadškof. Množica mu je po teh besedah zaploskala in z njim in vsemi duhovniki za oltarjem zmolila molitev za posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar je običaj na osrednjih slovenskih svečanostih na dan velikega šmarna.

Na Brezje so pred velikim šmarnom tudi letos romali Romi iz vse Slovenije. Prišli so v ponedeljek in kampirali na Črnivcu. Z njimi je bil tudi letos koordinator za pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci Peter Kokotec. Romi so že v ponedeljek zvečer s sliko Marije Pomagaj in lučkami krenili po Parku miru ter molili in prepevali Marijine pesmi. Po procesiji sta župnik Peter Kokotec in gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah pater dr. Robert Bahčič podelila vsakemu Romu posebej blagoslov. Pri pripravi romskega romanja so sodelovali tudi članice in člani Malteškega viteškega reda v Sloveniji.

Jubilej primskovškega župnika

V Župniji Primskovo v Kranju, kjer je bila v starih časih zelo obiskana božja pot in na tisti čas spominja več kot šeststo let star lesen kip primskovške Marije, je tudi letos slovesnost velikega šmarna trajala dva dni. V sredo, na sam praznik, so bile popoldne pete litanije, ki jih je vodil nekdanji kranjski župnik in dekan prelat Stanislav Zidar, proti večeru pa maša, ki jo je daroval domači župnik Franc Godec, pridigal pa je primskovški rojak župnik Peter Kokotec, ki ob nalogi predstojnika Bogoslovnega semenišča v Ljubljani opravlja še dolžnost koordinatorja pastoralo Romov pri Slovenski škofovski konferenci. Župnik Peter je imel čast pridigati, v pridigi pa je posebno pozornost posvetil domačemu župniku Francu Godcu, ki je te dni dopolnil trideset let vodenja Župnije Primskovo.

Na predvečer praznika, v torek, pa je bila na Primskovem tradicionalna večerna maša, ki jo je letos daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, tudi sam jubilant, saj mineva letos 25 let od njegovega škofovskega posvečenja. Nebo se ni zjokalo, tako da so lahko številni obiskovalci maše po njej v procesiji z lučkami, banderom in kipom primskovške Marije krenili do Zimentovega znamenja na polju in nazaj. Škof Uran je bil tudi na Primskovem zvest samemu sebi: s pesmijo je voščil župniku Francu Godcu za njegov jubilej.

»Trideset let je v življenju človeka kratka doba. Za župnika pa v današnjem času ni običaj, da bi bil toliko časa v eni župniji. Včasih so imeli župniki neko stalnost in so bili v eni župniji tudi petdeset in več let, sedaj pa ni več tako. Moram povedati, da je bila kar 25 let z menoj na Primskovem tudi mama. Je pa tako, da na Primskovem ne bi bil tako dolgo, če ne bi imel te župnije rad,« je o svojem jubilejnem službovanju med Primskovljani povedal župnik Franc Godec. Bogu je hvaležen, da mu je namenil tako dobre farane in da mu je bila dodeljena župnija s tako čudovito Marijino cerkvijo. »Primskovo je župnija, v kateri se prepletata mesto in podeželje in v kateri živijo in sodelujejo različne generacije faranov. Seveda pa v tako dolgem življenju v župniji doživiš marsikaj: prideš visoko in nato padeš dol. Dalj časa si v župniji, bolj osebno doživljaš stvari,« je povedal jubilant in na vprašanje, koliko časa bo še na Primskovem, odgovoril: »Dokler bo Bog hotel!«

Oddajte svoj komentar

Kranj 13°

oblačno
vlažnost: 97 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

13/15

ponedeljek

2/17

torek

-1/15

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

PRIREDITVE / Kranj, 24. september 2018

Snemanje oddaje Slovenski pozdrav

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 24. september 2018

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Visoko, 24. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

RAZSTAVE / Slovenski Javornik, 24. september 2018

Slike Marka Rolca

PRIREDITVE / Kranj, Cerklje, Šenčur, 25. september 2018

Medgeneracijske prireditve

IZLETI / Kranj, 25. september 2018

Kolesarski izlet

PREDAVANJA / Kranj, 25. september 2018

Reševanje konfliktov

OBVESTILA / Visoko, 25. september 2018

Vpis gledališkega abonmaja

 

 
 

 

 
 
 

Nadaljeval bo, kar je Trilar začel / 00:12, 24. september

Preproga na Brdu?

Doma pod Triglavom / 23:19, 20. september

1. Temeljna ustavna listina, Uradni list RS, 25. 6. 1991, 4. Čl. 3. Odstavek: »ob dejstvu, da SFRJ ne deluje kot pravno urejena država in da...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 20:04, 20. september

Lepo je videti, da nekomu pa le uspe. Čestitke za odločitev o izobraževanju, čestitke k začetku dela in s tem samostojnosti. In najvažnejše ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 17:16, 20. september

Slovenci se uničujemo sami. Že takoj po ww2, mnogo pridnih in poštenih izgnanih in pokončanih po jamah in gozdovih, tisti, ki so ostali, nis...

Doma pod Triglavom / 16:28, 20. september

Naša država je sekularna in vsako vmešavanje RKC je nesprejemljivo ! Slovenska ustava je jasna in toleranca do tega mora biti ničelna! Ni pr...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 19:01, 19. september

Študenti imajo bolj tanko denarnico, pa je verjetno dobila kakšna sredstva s strani "nevladnih organizacij", katerim je v interesu imeti tu ...

V Sloveniji bi rad ostal in delal / 16:29, 18. september

Seveda je kapitalistom v Sloveniji v interesu zaposlovati azilante, vsaj nekej časa bodo tiho in delali za minimalca, domači so se začeli upirati in zahtevajo večje plače..