Švedi so naklonjeni dopustovanju in praznovanju. Takole slavijo svoj glavni državni praznik »Sveriges nationaldag«, 6. junija. / Foto: Wikipedija

Vsi na dopust!

V razvitem svetu je pravica do letnega dopusta že dolgo samoumevna. Na Japonskem so zaposleni dokazovali svojo pripadnost firmi tako, da so se dopustovanju prostovoljno odrekali. Zdaj jih silijo, naj si ga privoščijo …

Učinki dopusta

Da ne bo nesporazuma, poglejmo najprej, kaj dopust sploh je. »Dopust je definiran kot obdobje brez dela, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. Za večino ljudi dopust pomeni prenehanje dela, čas, ko oseba ni aktivno prisotna na delovnem mestu. To je čas, ko delovna situacija izgubi nekaj pomena in se oseba posveti drugim aktivnostim, osebnim interesom, kot je na primer družina in preživljanje prostega časa.« Tako dopust opredeli Wikipedija. V isti je tudi poglavje Učinki dopusta, ki vsebuje izkušnje iz različnih delov sveta. »Glede na Effort-Recovery Theory (teorija napor-obnovitev) Meijmana in Mulderja (1998) imajo napori na delovnem mestu določene psihofizične obremenitve, kot je na primer utrujenost. Ko so te obremenitve intenzivne, na primer ko so delavci redno izpostavljeni zahtevnim in stresnim situacijam na delovnem mestu in se vmes med delovnimi časi ne spočijejo popolnoma, sta ogrožena njihovo zdravje in blagostanje. Posledično so ponavljajoča in popolna okrevanja ključna, da oseba prepreči nezaželene učinke na zdravje in blagostanje. Nekatere kulture dajejo večjo težo na prosti čas kot druge, ampak tudi Japonci, ki so znani po svoji rigorozni delovni etiki, začenjajo razumeti pomembnost dopusta. Veliko japonskih zaposlovalcev je začelo siliti delavce, da si vzamejo dopust. Raziskovalci predvidevajo, da dolga obdobja prostega časa omogočajo delavcem, da obnovijo izgubljene vire, ki jih lahko uporabijo po tem, ko znova začnejo z delom. Na Švedskem in v Nemčiji so ugotovili, da delavci, ki se po dopustu počutijo psihično in fizično sveže, doživljajo zjutraj svoje delo brez posebnega napora, lahkotno in so pripravljeni pomagati kolegom. Po vzetem dopustu zaposleni ocenjujejo višje tudi svojo delovno uspešnost. Dopust (vsaj začasno) zviša blagostanje in zdravje posameznika. Pomembno je, da optimalno izkoristimo ta prosti čas. Ni tako pomembno, kam iti na dopust, kako dolgo in kaj tam početi, pomembneje se je osredotočiti na druge stvari, kot so recimo gladko in umirjeno začeti dopust, umakniti se od vsakodnevnih skrbi, pomembneje je tudi, da posameznik med dopustom občuti zadovoljstvo, užitek in avtonomijo, ima nepozaben konec počitnic ter postopen prehod in vrnitev nazaj na delovno mesto. Pri preživljanju dopusta je pomembno, da si vzamemo oddih od vsakodnevnega dela in delovnih obremenitev. Rezultati sodobnih raziskav kažejo, da samo sprostitev ob koncu tedna ne zadostuje.« Z navedenim se lahko strinjamo. Zanima nas tudi, v katerih državah EU imajo največ dopusta. V eni od raziskav so zajeli zaposlene iz Španije, Švedske, Avstrije, Finske, Francije, Danske, Italije, Grčije, Norveške, Belgije, Nemčije, Irske, Portugalske, Nizozemske, Velike Britanije in Švice. Med naštetimi državami imajo, ob predpostavki petdnevnega tedenskega delovnika, največ prostih dni Švedi. Doma so kar 36 dni na leto: pripada jim najmanj 25 dni plačanega letnega dopusta, obenem pa imajo še 11 praznikov. Sledijo jim Španci, ki jim pripada najmanj 22 dni plačanega letnega dopusta in so doma tudi 14 prazničnih dni. Na dnu lestvice so Švicarji z dvajsetimi dnevi plačanega dopusta in zgolj štirimi dela prostimi prazniki. Za primerjavo: če prav vem, imamo pri nas najmanj dvajset delovnih dni dopusta in 13 dni dela prostih praznikov, skupaj kar 33 dni.

»Oluja« buri duhove

Hrvati so na veliki proslavi v Kninu tudi letos slavili obletnico vojaške operacije »Oluja« (Nevihta), s katero so avgusta 1995 zavzeli ozemlja, ki jih je po osamosvojitvi Hrvaške srbska večina razglasila za neodvisne. Takrat je bilo z ozemlja samozvane »Srbske Krajine« pregnanih (Hrvati trdijo, da so sami zbežali) okrog 250.000 Srbov, okoli dva tisoč pa naj bi jih umrlo. »Krajišniki« so zborovali v Bački Palanki, kjer jim je srbski predsednik Aleksandar Vučić zatrdil: »Hitler je hotel svet brez Judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, ker so, kot so dejali, ogrožali hrvaško nacionalno bit.« Operacijo Nevihta je primerjal s holokavstom in označil za največje etnično čiščenje na območju nekdanje Jugoslavije in zločin brez primere …

Trump in mediji

»Povedal sem mu, da je fraza 'lažne novice' neresnična in škodljiva, še bolj pa sem zaskrbljen, ker novinarje označuje za 'sovražnike ljudstva'. Opozoril sem ga, da tovrstne podžigajoče besede krepijo grožnje novinarjem in bodo vodile v nasilje.« S temi besedami je lastnik New York Timesa A. G. Sulzberger ameriškega predsednika Trumpa opozoril, da so njegovi napadi na medije nevarni in škodljivi za državo.

Oddajte svoj komentar

Kranj -4°

jasno
vlažnost: 94 %
veter: Z, hitrost: 11 km/h

-6/15

torek

-2/12

sreda

-2/13

četrtek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

 

 

 

PRIREDITVE / Kranj, Šenčur, Preddvor, 19. februar 2019

Medgeneracijske prireditve

PREDAVANJA / Vodice, 19. februar 2019

Potopisno predavanje o Namibiji

GLASBA / Preddvor, 19. februar 2019

Bom naredil stezice

PRIREDITVE / Jesenice, 19. februar 2019

V jeseniški knjižnici

PREDAVANJA / Naklo, 19. februar 2019

Maroko

PREDAVANJA / Tržič, 19. februar 2019

O homeopatiji

PREDAVANJA / Škofja Loka, 19. februar 2019

Vrtnice kot del slovenske kulturne dediščine

GLASBA / Preddvor, 19. februar 2019

Koncert Bom naredil stezice prestavljen

 

 
 

 

 
 
 

Zmagala sta Zala Kralj / 13:40, 17. februar

Tole so po moje namerno izbral, da nas dokončno fu*nejo ven iz te kuhinje!

Kadim, pa kaj / 13:38, 17. februar

Sem kadil, nikoli več!
Individualni programi opuščanja kajenja so korak v pravo smer, podpiram !!

Nov butični hotel na Jezerskem / 13:18, 15. februar

Upajmo, da bo skozi leta res zaživel. Mogoče lokacija ravno ne omogoča butični turizem; vsaj kar se tiče miru ob glavni cesti. Zanimivo, da ...

Odstopil zaradi tatvine / 11:46, 15. februar

Kakšne bedarije se dogajajo v tej naši družbi?Kulturniška zvezda evidentno krade? Nagrajena sodomija! Žaljenje naroda, vsak mesec dober penz...

Krčijo vpisna mesta / 19:46, 14. februar

Samo študij v naravoslovnih vedah je prihodnost razvoja naše države. Tehnični poklici so na prvem mestu, ker so uporabni tudi v tujini. Vend...

Krčijo vpisna mesta / 16:32, 14. februar

V Sloveniji bi bilo dost samo nekaj družboslovcev (malo pretiravam).Družboslovci- popolnoma nezaposljiv kader.In potem serjejo klamfe in jaj...

Krčijo vpisna mesta / 10:07, 14. februar

Armada novih intelektulacev. Samo ekonomistov imamo verjetno več kot Švica. Samo v ekonomiji smo bolj na repu razvitih. Ko visoko izobražen ...