Švedi so naklonjeni dopustovanju in praznovanju. Takole slavijo svoj glavni državni praznik »Sveriges nationaldag«, 6. junija. / Foto: Wikipedija

Vsi na dopust!

V razvitem svetu je pravica do letnega dopusta že dolgo samoumevna. Na Japonskem so zaposleni dokazovali svojo pripadnost firmi tako, da so se dopustovanju prostovoljno odrekali. Zdaj jih silijo, naj si ga privoščijo …

Učinki dopusta

Da ne bo nesporazuma, poglejmo najprej, kaj dopust sploh je. »Dopust je definiran kot obdobje brez dela, ki traja od nekaj dni do nekaj tednov. Za večino ljudi dopust pomeni prenehanje dela, čas, ko oseba ni aktivno prisotna na delovnem mestu. To je čas, ko delovna situacija izgubi nekaj pomena in se oseba posveti drugim aktivnostim, osebnim interesom, kot je na primer družina in preživljanje prostega časa.« Tako dopust opredeli Wikipedija. V isti je tudi poglavje Učinki dopusta, ki vsebuje izkušnje iz različnih delov sveta. »Glede na Effort-Recovery Theory (teorija napor-obnovitev) Meijmana in Mulderja (1998) imajo napori na delovnem mestu določene psihofizične obremenitve, kot je na primer utrujenost. Ko so te obremenitve intenzivne, na primer ko so delavci redno izpostavljeni zahtevnim in stresnim situacijam na delovnem mestu in se vmes med delovnimi časi ne spočijejo popolnoma, sta ogrožena njihovo zdravje in blagostanje. Posledično so ponavljajoča in popolna okrevanja ključna, da oseba prepreči nezaželene učinke na zdravje in blagostanje. Nekatere kulture dajejo večjo težo na prosti čas kot druge, ampak tudi Japonci, ki so znani po svoji rigorozni delovni etiki, začenjajo razumeti pomembnost dopusta. Veliko japonskih zaposlovalcev je začelo siliti delavce, da si vzamejo dopust. Raziskovalci predvidevajo, da dolga obdobja prostega časa omogočajo delavcem, da obnovijo izgubljene vire, ki jih lahko uporabijo po tem, ko znova začnejo z delom. Na Švedskem in v Nemčiji so ugotovili, da delavci, ki se po dopustu počutijo psihično in fizično sveže, doživljajo zjutraj svoje delo brez posebnega napora, lahkotno in so pripravljeni pomagati kolegom. Po vzetem dopustu zaposleni ocenjujejo višje tudi svojo delovno uspešnost. Dopust (vsaj začasno) zviša blagostanje in zdravje posameznika. Pomembno je, da optimalno izkoristimo ta prosti čas. Ni tako pomembno, kam iti na dopust, kako dolgo in kaj tam početi, pomembneje se je osredotočiti na druge stvari, kot so recimo gladko in umirjeno začeti dopust, umakniti se od vsakodnevnih skrbi, pomembneje je tudi, da posameznik med dopustom občuti zadovoljstvo, užitek in avtonomijo, ima nepozaben konec počitnic ter postopen prehod in vrnitev nazaj na delovno mesto. Pri preživljanju dopusta je pomembno, da si vzamemo oddih od vsakodnevnega dela in delovnih obremenitev. Rezultati sodobnih raziskav kažejo, da samo sprostitev ob koncu tedna ne zadostuje.« Z navedenim se lahko strinjamo. Zanima nas tudi, v katerih državah EU imajo največ dopusta. V eni od raziskav so zajeli zaposlene iz Španije, Švedske, Avstrije, Finske, Francije, Danske, Italije, Grčije, Norveške, Belgije, Nemčije, Irske, Portugalske, Nizozemske, Velike Britanije in Švice. Med naštetimi državami imajo, ob predpostavki petdnevnega tedenskega delovnika, največ prostih dni Švedi. Doma so kar 36 dni na leto: pripada jim najmanj 25 dni plačanega letnega dopusta, obenem pa imajo še 11 praznikov. Sledijo jim Španci, ki jim pripada najmanj 22 dni plačanega letnega dopusta in so doma tudi 14 prazničnih dni. Na dnu lestvice so Švicarji z dvajsetimi dnevi plačanega dopusta in zgolj štirimi dela prostimi prazniki. Za primerjavo: če prav vem, imamo pri nas najmanj dvajset delovnih dni dopusta in 13 dni dela prostih praznikov, skupaj kar 33 dni.

»Oluja« buri duhove

Hrvati so na veliki proslavi v Kninu tudi letos slavili obletnico vojaške operacije »Oluja« (Nevihta), s katero so avgusta 1995 zavzeli ozemlja, ki jih je po osamosvojitvi Hrvaške srbska večina razglasila za neodvisne. Takrat je bilo z ozemlja samozvane »Srbske Krajine« pregnanih (Hrvati trdijo, da so sami zbežali) okrog 250.000 Srbov, okoli dva tisoč pa naj bi jih umrlo. »Krajišniki« so zborovali v Bački Palanki, kjer jim je srbski predsednik Aleksandar Vučić zatrdil: »Hitler je hotel svet brez Judov, Hrvaška, njena politika, pa je hotela Hrvaško brez Srbov, ker so, kot so dejali, ogrožali hrvaško nacionalno bit.« Operacijo Nevihta je primerjal s holokavstom in označil za največje etnično čiščenje na območju nekdanje Jugoslavije in zločin brez primere …

Trump in mediji

»Povedal sem mu, da je fraza 'lažne novice' neresnična in škodljiva, še bolj pa sem zaskrbljen, ker novinarje označuje za 'sovražnike ljudstva'. Opozoril sem ga, da tovrstne podžigajoče besede krepijo grožnje novinarjem in bodo vodile v nasilje.« S temi besedami je lastnik New York Timesa A. G. Sulzberger ameriškega predsednika Trumpa opozoril, da so njegovi napadi na medije nevarni in škodljivi za državo.