Julius Kugy v gorstvu dežele Kranjske

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 23. julij 2018 / 11:01  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (156)

Julius Kugy se je rodil 19. julija 1858 v Gorici. Na Dunaju je doktoriral iz prava. Bil je tržaški veletrgovec, ki je postal in ostal nekakšna legenda slovenskega gorstva.

Po materini in očetovi strani je imel slovenske prednike. Po materi je bil vnuk slovenskega pesnika Koseskega. Svoje gorništvo je že od začetka povezoval z botaniko. Leta 1870 se je povzpel na Dobrač, leta 1875, »ko se pravzaprav pričenja moje življenje gornika«, pa se je z gorenjske strani povzpel na Triglav.

Poleti leta 1877 ga je pri iskanju rože, ki jo je idrijski kirurg Balthasar Hacquet sto let pred njim poimenoval Scabiosa trenta, pripeljalo v dolino Trente. Od Bovca ga je v Trento spremljal Anton Tožbar - Špik, znameniti trentarski lovec, ki mu je medved 24. aprila 1871 poškodoval spodnjo čeljust in jezik. Tako je Kugy prvič prišel v Trento. V Julijskih Alpah je opravil veliko vzponov, od teh okoli petdeset prvenstvenih, večino s slovenskimi vodniki, zlasti z vodniki, ki so ga vodili po brezpotjih trentarskih gora, kjer je nenehno iskal Scabioso trento. To so bili Andrej in Jože Komac, Anton Tožbar, Anton Ojcinger … Nanj spominjajo nekatera imena v gorah, na primer Kugyjeva smer, Kugyjeve police.

V teh letih je bilo planinstvo pri Slovencih še povsem v povojih. Slovenske gore so obiskovali predvsem tujci. Na Primorskem je bila zelo aktivna predvsem tržaška podružnica nemško-avstrijskega planinskega društva, ki je poleti leta 1881 postavila na Logu v Trenti Baumbachovo kočo, imenovano po avtorju pesnitve o Zlatorogu, vendar takrat še ni bilo nobene poti, ki bi planince po zahodnem ostenju pripeljala na Triglav.

Osmega avgusta 1881 je Kugy s trentarskim planinskim vodnikom Andrejem Komcem začel iskati trentarski dostop na Triglav in uspelo jima je. Na Triglav se je bilo mogoče odtlej povzpeti tudi po Kugyjevi poti, ki se je iz Trente po dolini Zadnjice in po pobočju Skoka povzpela na planoto Za planjo in od tod na vrh.

Veliko svojih izletov je Kugy popisal, ko pa je nekoč zapisal, da so slovenska imena gora hrapava, je časopisno poročilo (Soča, 1883) presodilo: »Pa tako govorjenje o materinem jeziku svojega deda! … Kako, da nam je moral šele ''ptujc'' to lepoto odkriti in pokazati.«

Dr. Julius Kugy je vse svoje dolgo življenje vzdrževal sebi lastno razmerje do Julijcev in do ljudi, ki so živeli v tem goratem svetu. O Andreju Komcu, ki je leta 1908 pod Vršičem umrl za srčno kapjo, je zapisal: »Dokler živim in lahko plačujem zvestobo z zvestobo, bo nepozaben živel v mojem spominu.«

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Kranju je 16. 7. 1799 umrl kipar Valentin Vrbnik. Rodil se je okoli leta 1714 v Kranju, kjer je tudi vodil kiparsko delavnico, ki je opremljala predvsem cerkve po Gorenjskem.

V Kropi se je 17. 7. 1866 rodila v drugi največji fužinarski hiši pesnica Kristina Šuler.

V Železnikih se je 17. 7. 1884 rodil inženir in strojnik Josip Boncelj. Bil je vodja in reorganizator Strojne tovarne in livarne v Ljubljani.

V Bohinjski Bistrici se je 19. 7. 1882 rodil turistični delavec in gostinec Alfonz Mencinger.

V Škofji Loki se je 20. 7. 1880 rodil fotograf izumitelj Avgust Berthold. Bil je sin mornariškega oficirja Jožefa Bertholda in Eme Wolkensperg, sestre puštalskega barona.