V Škofji Loki so pretekli teden predstavili knjigo o partizanskem šolstvu na Loškem Ti si mene naučila brati. / Foto: Andrej Tarfila

Učili so se v strogi tajnosti

V knjigi z naslovom Ti si mene naučila brati, ki so jo preteklo sredo predstavili v Škofji Loki, so orisali tajno partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline.

Škofja Loka – Leta 1944 je na območju južne Gorenjske, od Žirov prek zgornjega dela Poljanske doline do selških vasi med Blegošem in Poreznom, nastal sistem tajne slovenske šole. V tistem času namreč večina šoloobveznih otrok že tretje leto zapored ni hodila v šolo, saj so bili poklicni učitelji večinoma izseljeni, šolska poslopja pa zasedena ali požgana, zato mnogi devetletni otroci tako niso znali niti brati. Zato so v zasebnih hišah in pomožnih objektih kmečkih domačij uredili prave učilnice in začeli s poukom, da bi odpravili nepismenost. Poleg slovenščine kot najpomembnejšega predmeta in matematike so v teh šolah otroke učili tudi solidarnosti, strpnosti in ljubezni do domovine, je poudarila Irena Jereb Filipič, ki je skupaj z Mileno Sitar, Ivanom Križnarjem in Francem Podnarjem v knjigi zbrala spomine redkih še živečih učiteljic in njihovih učencev.

Naslov knjige Ti si mene naučila brati je pravzaprav citat. Gre namreč za besede, ki jih je nekdanji učenec svoji učiteljici v Poljanah izrekel po vojni, podobne besede je učiteljici v Podobenu izrekla nekdanja učenka. »S tem so učitelji dobili potrditev, da so v tistem času naredili ogromno delo in da je to, kar so dobili v partizanski šoli, otrokom veliko pomenilo, česar se učitelji mogoče takrat niti niso zavedali,« je pojasnila Milena Sitar. Učitelji niso imeli formalne izobrazbe, zato so se pri poučevanju zgledovali po svojih učiteljih iz predvojne šole. Svojo izkušnjo s poučevanjem v partizanski šoli je z zbranimi na predstavitvi knjige delila Milica Logar, ki je pred vojno obiskovala meščansko šolo: »Izkušenj s poučevanjem res nisem imela, sem bila pa pogumna, pa tudi dobro se mi je zdelo, da so me povabili, naj učim.« Sčasoma so se oblikovali učni načrti, učitelji so morali sodelovati tudi s starši v roditeljskih svetih. Ob tem pa je bila celotna organizacija šolstva tajna. »Šolsko gradivo je bilo šifrirano, učitelji so imeli ilegalna imena,« je razložil Podnar in dodal, da je toliko dešifriranih imen učiteljev zasluga Rada Jana, ki je zgodovino partizanskega šolstva raziskoval že 18 let po vojni, ko je bilo veliko učiteljev še živih. Varnost tako učencev kot učiteljev je bila namreč na prvem mestu, je poudaril Križnar, ki je med vojno tudi sam obiskoval partizansko šolo. »Spomnim se sošolca, ki se je čudil, da smo učenci v nevarnosti, če se učimo brati in pisati.« Šole so imele razvejano obveščevalno mrežo, na stražo so hodili tudi učenci. Takoj, ko je nastopila nevarnost, so pouk prekinili.

Na Loškem je med drugo svetovno vojno delovalo 46 partizanskih šol. V največjem razcvetu, od januarja do marca 1945, je pouk v teh šolah obiskovalo 1923 učencev oziroma več kot tretjina šoloobveznih otrok, je razložil Podnar. »Te številke so še bolj impozantne, če jih primerjamo s celotno Gorenjsko. Na Loškem je bila več kot polovica vseh takratnih partizanskih šol. Na Gorenjskem je namreč delovalo 68 šol, v katerih je bilo okrog 2300 učencev.« Po predmetniku so imeli v prvem razredu dvajset ur pouka, od tega deset ur slovenskega jezika, pet ur računstva, dve uri verouka, dve uri telovadbe in eno uro petja, je razložil Križnar in dodal, da se je v tretjem razredu število ur pouka povzpelo že na 27, čeprav jih zaradi okoliščin, ki so vladale med vojno, praktično nikoli ni bilo mogoče izvesti v takem obsegu.

»Ta knjiga pomeni velik korak k ozaveščanju o naši zgodovini, saj brez korenin ni naroda,« je poudaril Boris M. Gombač, ki je napisal spremno besedo h knjigi. S tem so avtorji po njegovih besedah opravili eno častnih državljanskih dolžnosti, saj jim je uspelo obelodaniti škofjeloško gibanje na področju partizanskega šolstva in ga postaviti kot mejnik v zgodovini teh krajev.

Oddajte svoj komentar

Kranj 20°

zmerno oblačno
vlažnost: 59 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

11/23

sobota

11/23

nedelja

13/18

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

PRIREDITVE / Selca, 25. maj 2019

Šestdeset let rokometa v Selški dolini

IZLETI / Kranj, 25. maj 2019

Na Vrtaško Sleme

IZLETI / Šenčur, 25. maj 2019

Kostelski pohod na Kapič – najvišji vrh Kostela

IZLETI / Gozd Martuljek, 25. maj 2019

Na ogled gozdne učne poti Rute

PREDAVANJA / Kranj, 25. maj 2019

Proučevanje Svetega pisma

GLASBA / Tržič, 25. maj 2019

Koncert Pihalnega orkestra Tržič

RAZSTAVE / Škofja Loka, 25. maj 2019

Pravljica v Galeriji: Kamišibajke

PRIREDITVE / Kranj, 26. maj 2019

Praznovanje na Sv. Joštu nad Kranjem

 

 
 

 

 
 
 

Štiristo let bisera na Sorškem polju / 16:12, 23. maj

400 let, kar precej se je dogajalo v zakristiji vsa ta leta..

Beluši / 13:18, 23. maj

Tole oboje mi pa ni apetitlih ! Bljak !

Avtomobil direktorja AVP poškodovan, nepravilnosti ni bilo / 19:01, 22. maj

Na predlog AVP je bilo dano v medije za zakonsko znižanje vsebnosti alkohola v krvi med vožnjo! Predlog za znižanje na 0,2 oziroma celo na 0...

Nov parkirni režim pred občino in na Stari Savi / 16:09, 21. maj

Opažam, da je parkirni prostor prevečkrat polno zaseden. Na njem je sicer še veliko neurejenega prostora...

Poziv k zmanjšanju hrupa letal / 10:27, 21. maj

Povsod, kjer so letališča, tam je hrup letal. Večji bo promet, več bo hrupa. Vprašanje se poraja samo, imeti letališče ali ne? Podobno kot odlagališča odpadkov. Vsi so za, samo ne na svojem dvorišču.

Nadškof Anton Vovk in atentat »spontane« množice / 22:57, 19. maj

Groza. Primitivnost Slovenskega človeka se pokaže v vsej veličini v tragični zgodbi škofa Vovka. Vermiki rdeče zvezde so največje zlo, kar je rodila Slovenska mati.

So tudi vam ukradli orodje? / 21:38, 19. maj

In gdo so lopovi? Zakaj vedno skrivate njijova imena? A so slovenski Državljani? Ali so Slovenci