Državnozborskim volitvam ob rob

Kategorija: Pisma bralcev / sobota, 23. junij 2018 / 11:34  

Ker sem se v volilnem času zadrževala v Kranju, sem tudi nekoliko spremljala televizijska soočenja in izjave predsednikov strank po volitvah. Zelo me je presenetilo izredno složno in sinhrono zatrjevanje, da nikakor in pod nobenim pogojem ne bodo šli v koalicijo z Janezom Janšo. Vsi so obljubljali zavzemanje za dobro človeka in Slovenije. Vse bodo naredili, samo sodelovali ne bodo z njim. Ker sem nekoliko starejšega datuma, se spominjam odgovora dr. Jožeta Pučnika, ko so ga vprašali, s kom bi sodeloval, če bo zmagal. Ne bom pozabila, dejal je, da bi sodeloval tudi s Hudičem, če bi bilo to dobro za Slovenijo! Očitno je ta strupeni virus antijanšizma, ki so ga neki guruji vcepili v že tako utrujene glave precej Slovencev, zelo trdoživ in nobenega zdravila ni na vidiku. Sicer pa slovensko zdravstvo še bolj obvladljivim boleznim ni kos. Ne morem dojeti, kako so se obmetavali z očitki vsepovprek, po drugi strani pa taka složnost. Gospa Bratuškova je nastopala zelo samozavestno, zgleda, da ji ne preveč slavna preteklost ni škodovala in upam, da je njen boj za človekove pravice namenjen vsem in vsakomur, predvsem tudi tistim, ki ne mislijo tako kot ona. Gospod Cerar je bil spet poln samohvale, in ker vemo, koliko je samohvala vredna, je vsak komentar odveč. Gospoda Šarca se spominjam iz oddaje Na zdravje, tam je nastopal v vlogi Serpentinška, bolj drugorazredno kot izredno. No, tak je ostal do danes – tudi zdaj nastopa v tem stilu. Seveda pa čaka na svojo priložnost, da bi po porazu Janše postal mandatar. Tako bomo dobili humorista predsednika vlade, in če ga bomo dobili, smo si ga tudi zaslužili. Gospoda Židana nisem dobro razumela, nujno bi moral izboljšati svoje govorne sposobnosti, saj obstajajo šole za to. Nekaj je brbral in gledal v tla, ujela sem besedo sovraštvo, ne vem, koga je imel v mislih, morda gospoda Erjavca, ki mu je sovraštvo kar vrelo iz ust, iz vsake besede in vsakega stavka. Gospoda Meseca bolj malo poznam, čeprav sem tudi jaz iz Železnikov in velikokrat grem tja. Domačini ga sicer poznajo, ne uživa pa med njimi kakšnega posebnega slovesa. Vem samo, da je pred štirimi leti sveto obljubljal, da se bo ukradeni denar vrnil v Slovenijo, pa kaže, da od tega ni bilo nič.

In kaj zdaj? Obstaja upanje, da se bo morda v kakšni glavi utrnila iskrica zdrave pameti in bomo dobili stabilno, kompetentno vlado, v nasprotnem primeru pa lahko samo potrpežljivo čakamo, da se bo iz stoletnega spanja prebudil naš slavni Kralj Matjaž.

Jelka Logar, Basel (Švica)