Zgodovina nogometa

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 23. junij 2018 / 14:48  

Ko se oziramo po svetu, ne moremo mimo dejstva, da bo naš planet do 15. julija v znamenju nogometa. Mediji so polni poročil o svetovnem prvenstvu v Rusiji, tu pa poglejmo v zgodovino nogometa. Ta nam razkrije marsikaj presenetljivega …

Glave poraženih kot žoge

Moderni nogomet se je začel na britanskem otočju. Nogometu podobna igra pa se je igrala že na Japonskem v tretjem stoletju pred Kristusom. Igra naj bi vključevala označeno polje in brcanje žoge z nogo v mrežo. Tudi antični Grki in Rimljani naj bi igrali to verzijo nogometa. Ta zasnove so vidne še v današnjem nogometu. V Britaniji so nogomet začeli igrati v osmem stoletju. Vendar je bila to kruta vojna igra, saj naj bi sprva brcali glave poraženih v bitki. Kmalu zatem so glave zamenjale primitivne žoge. Pravila so bila preprosta: žogo si moral spraviti čez dogovorjeno linijo. Drugih pravil ni bilo. Več sto ljudi se je udeležilo ene igre, zato je lahko trajala cel dan. Igra je bila zelo nasilna: ljudje so se brcali, grizli, boksali. Zaradi nasilnosti so ga hoteli prepovedati. V Angliji je kralj Edward III. leta 1331 sprejel zakone, ki so prepovedovali nogomet. Tudi kraljica Elizabeta I. ga je skušala izkoreniniti. Uzakonila je možnost, da tistega, ki ga najdejo, da igra nogomet, zaprejo za en teden. Vendar nogometa v Britaniji ni bilo mogoče ustaviti, postal je preveč popularen. Prva pravila so sprejeli leta 1815 na slavni angleški šoli Eton College. Uporabljati so jih začele tudi druge šole in univerze. Leta 1848 so bila pravila posodobljena (Cambridge rules). Nogomet je bil nato razdeljen na dva dela: nekateri so želeli, da bi pri »soccerju« (nogomet po angleško) lahko žogo tudi nosili, se med seboj spotikali itd., drugi, ki so podpirali cambriška pravila, pa tega niso dovolili. Zaradi razdvojenosti so leta 1863 sklicali sestanek, s katerim se je začela angleška nogometna zveza. Takrat sta se ločila ragbi in nogomet. Leta 1888 se je uradno začela angleška nogometna liga, ki je vsebovala 12 klubov. Imena so druga od današnjih. Prva uradna tekma je bila odigrana 8. septembra 1888, prvi gol je zabil Jack Gordon, igral je za ekipo Preston North. V Angliji se je ena liga kmalu razširila na dve. V vsaki je bilo po dvajset ekip, vendar so z vsakim letom prišle nove ekipe in so morali število lig še povečevati. Prvi klub, ki se je pojavil izven Britanije je bil Kobenhaven Boldklub z Danske, ustanovljen leta 1876. Nato so bili ustanovljeni še klubi na Nizozemskem in na Švedskem. Švicarji so za nogomet donirali veliko denarja in so poleg Britancev, ki so nogomet vpeljali, najbolj zaslužni za nastanek prvih moštev v Španiji, Franciji, Italiji in Nemčiji. V Španiji je nogomet zaživel kmalu po tem, ko so ga tja pripeljali prišleki iz Britanije. Kralj Alfonso XIII. je leta 1902 ustanovil špansko ligo. Najmočnejši prvi moštvi sta bili Athletic iz Bilbaa in Barcelona. Hkrati s Španci so z nogometom začeli tudi Italijani, Nemci in Francozi. V Južni Ameriki pa se je začel v Buenos Airesu. Mednarodna zveza FIFA (francosko: Federation Internationale de Football Association) je nastala leta 1904 v Parizu. Vključili so se klubi iz Španije, Francije, Belgije, Nizozemske, Švice, Švedske in Danske, ne pa tudi britanski klubi, ki se sprva niso strinjali s tem, da oni kot ustanovitelji nogometa niso glavni. Po enem letu so se vendarle včlanili. Med prvo in drugo svetovno vojno, ko je evropski nogomet počival, je začel cveteti v Južni Ameriki, kjer je postal izredno priljubljen. Med svetovnima vojnama je bilo leta 1930 prvo svetovno nogometno prvenstvo v Urugvaju; sodelovalo je 13 ekip, zmagala je reprezentanca Urugvaja. Po drugi svetovni vojni se je evropski nogomet spet postavil na noge in glavne lige so postale angleška, španska, nemška in italijanska. Ustanovljena je bila tudi evropska nogometna zveza UEFA, odgovorna za evropska nogometna tekmovanja (FIFA za svetovna). Nogometaši so postajali zaradi velikega zanimanja ljudi za nogomet tudi vse bolje plačani. (Povzeto po spletnem viru.)

Ubranil Messijevo enajstmetrovko

»Ogledal sem si veliko Messijevih enajstmetrovk in tudi svojih, da sem si predstavljal, kako bi branil. Imel sem dober občutek, da bo šel v mojo desno stran. Ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen, sem vedel, da je to moj trenutek.« Tako je vratar islandske nogometne reprezentance Hannes Halldorsson komentiral dejstvo, da je na tekmi svetovnega prvenstva proti Argentini (1 : 1) ubranil Messijev strel z enajstih metrov.

Pa še ena iz Rusije

»Čeprav Moskva upa, da se bodo zapravljene milijarde dolarjev odrazile v novem zagonu gospodarstva, to ne drži. Prvenstvo bo imelo le kratkotrajen učinek na rusko gospodarstvo. Turnir traja le en mesec, gospodarstvo Rusije pa je ogromno.« Tako menijo v bonitetni hiši Moody's. Rusi so prepričani o nasprotnem.