Izrael, sedemdeset let

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 26. maj 2018 / 08:55  

Judovska zgodovina je ena najstarejših in najpomembnejših. Jude so razselili po vsem svetu, med drugo svetovno vojno so komaj preživeli holokavst. Leta 1948 pa so naposled spet dobili svojo »obljubljeno deželo«, državo Izrael …

Obljubljena država

Novembra leta 1947 so Združeni narodi sprejeli načrt, da se Palestina razdeli na dve državi, judovsko in arabsko, sveto mesto Jeruzalem pa naj bi bilo pod mednarodnim nadzorom. Ta načrt so arabski voditelji sicer ostro zavrnili, a 14. maja 1948 se je kljub temu zgodilo. V muzeju v Tel Avivu je bodoči prvi izraelski premier David Ben Gurion pred komaj 200 ljudmi razglasil ustanovitev države Izrael. In dejal: »Naši ljudje niso izgubili vere, da bodo v letih, ko so živeli razpršeno, našli svojo zemljo. Upali so in molili, da bodo znova lahko uživali v politični svobodi.« Deklaracijo je prebral le nekaj ur po izteku britanskega mandata nad Palestino, razglasitev nove države je bila za vse veliko presenečenje. Arabski sosedje so se odzvali z vojsko, izbruhnila je prva arabsko-izraelska vojna. V tej in v vseh naslednjih (1967, 1973) so Arabci doživljali vedno nove in katastrofalne vojaške poraze. Povzemimo le nekaj izstopajočih dogodkov iz 70-letne zgodovine države Izrael. / Leta 1948: izgon Palestincev; po vojni, ki je izbruhnila zaradi razglasitve neodvisnosti, je bilo iz Izraela pregnanih okoli 750.000 Palestincev. / Leto 1961: spektakularna akcija. Izraelska obveščevalna služba je v Argentini prijela nacističnega voditelja in arhitekta holokavsta Adolfa Eichmanna, ga na skrivaj pripeljala v domovino, leta 1962 pa so ga obsodili in obesili. / Leta 1967: izraelski Blitzkrieg. V šestdnevni vojni med Izraelom in arabskimi državami je izraelska vojska zasedla Zahodni breg (dotlej del Jordanije), Golansko planoto v Siriji, Gazo in Sinajski polotok v Egiptu. Poleg tega je za Jude sveti Zid objokovanja v starem mestnem jedru Jeruzalema prvič po 2000 letih spet prešel v judovske roke. / Leta 1976: nov podvig izraelskih komandosov. Ti v spektakularni akciji rešijo več kot sto talcev, predvsem Judov, ki so jih na letališču Entebbe v Ugandi zadrževali palestinski in propalestinski ugrabitelji. Talce so nato prepeljali v Izrael. V reševalni akciji je bil ubit Joni Netanjahu, brat sedanjega izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. / Leta 1993: dogovor o miru. Po več tednih skrivnih pogajanj sta na zelenici pred Belo hišo takratni izraelski premier Jicak Rabin in vodja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Jaser Arafat podpisala mirovni dogovor in si segla v roke. Takrat je zavel optimizem, da se bo izraelsko-palestinski spor končal. A je bil preuranjen. / Leta 1995: umor mirotvorca. Z obetom miru med Judi in Arabci se tudi mnogi jastrebi med prvimi nočejo sprijazniti. Na mirovnem shodu v Tel Avivu je judovski nacionalistični skrajnež, ki je nasprotoval mirovnemu sporazumu, umoril premierja Jicaka Rabina. / Leta 2018: Izrael slavi. Ameriški predsednik Donald Trump napove, da bo v sklopu slovesnosti ob 70. obletnici ustanovitve Izraela ameriško veleposlaništvo preselil iz Tel Aviva v Jeruzalem. To se 14. maja tudi zgodi, kljub nasprotovanju mednarodne skupnosti.

Kdo ima prav?

Kako pa permanentni konflikt med Arabci in Izraelci doživljajo t. i. navadni ljudje. Navedimo nekaj izjav. »Dan neodvisnosti Izraela je zame kot vsak drug dan – stalni opomnik na to, česa nimam in kar bi lahko imel.« To pravi 28-letni Palestinec Ahmed, ki si želi z dekletom oditi v Nemčijo, starši pa temu nasprotujejo. Zakaj? »Ne le zato, ker bi bili ločeni, ampak tudi zato, ker starša nočeta, da Palestinci to zemljo prepuščamo Judom.« / Izraelci se svojega jubileja seveda odkrito veselijo. »Imamo veliko razlogov za zadovoljstvo. Smo močni, enotni, naša visokotehnološka industrija cveti, vojska je izredno močna. Uspelo nam je kljub vsem nasprotovanjem ... in kdor ima težave z nami, je vabljen, naj nas izzove.« Tako izzivalna je izraelska učiteljica Miri Hajbi. Se pa tudi med Izraelci najdejo treznejši glasovi. »Če ne bomo našli načina, da si to zemljo delimo s Palestinci, ne le da ne bomo postali močnejši, sploh nas več ne bo! Mi praznujemo dan neodvisnosti, oni imajo ta dan za katastrofo. Moramo se truditi razumeti to kompleksnost odnosov.« To pravi 32-letni socialni delavec Niv Daga. Ima prav? (Vir: MMC RTV SLO)

Preveč črnega ogljika

Letalec Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom preletel 20.000 kilometrov čez Azijo, podpira peticijo, s katero pozivajo k ukrepom proti črnemu ogljiku. »Ne živimo v iluziji, da bi jo podpisalo pet milijonov ljudi, saj je navsezadnje problem črnega ogljika povezan z našim načinom življenja. Vsi radi potujemo, vsi se radi imamo fajn, vsi bi radi imeli čim več. Naša družba ni dovolj zrela, da bi rekla: dovolj je. A prej ali slej bo to potrebno.«