Slovenska dediščina v Srbiji

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / nedelja, 11. februar 2018 / 10:09  

Ob nedavnem obisku srbske vladne delegacije v Sloveniji se je pokazalo, da je najtrši oreh v odnosih med državama vprašanje vračila izbranih predmetov kulturne dediščine – slovenskih umetnin in Titovih avtomobilov …

Slike, kipi, filmi

Slovenija naj bi že leta 2015 izročila Srbiji popis 313 del, ki jih ima za svojo kulturno ter diplomatsko dediščino in so v srbskih muzejih ter drugih nekdanjih državnih ustanovah v Beogradu. Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ) trdi: »Gre za 313 eksponatov, med katerimi je približno 200 slik in 50 kipov (na primer dela Riharda Jakopiča, Matije Jame, Božidarja Jakca, Ivane Kobilice, Mateja Sternena, Avgusta Černigoja in drugih), filmi, primerki v poštnem, železniškem, vojnem muzeju, letalo Edvarda Rusjana Eda V ter letalo slovenskih konstruktorjev KB 11 ...« MZZ pojasnjuje: »Treba je poudariti, da seznam predstavlja predvsem popis slovenske kulturne dediščine, ki je na ozemlju Republike Srbije. Seznam tako predstavlja evidenco in ne uradnega zahtevka Slovenije za vračilo teh umetnin. Njegov namen je bil kar najbolj temeljito popisati predmete slovenske kulturne dediščine, pri čemer sta bili kot izhodišče upoštevani merili iz Sporazuma o nasledstvu, tj. velik pomen za kulturno dediščino Slovenije in njihov izvor iz Slovenije.« MZZ seznama ne razkriva, srbske Večernje novosti pa so o njem že pisale. Šlo naj bi za slike in skulpture Božidarja Jakca, Gojmirja Antona Kosa, Avgusta Černigoja, Riharda Jakopiča, Lojzeta Dolinarja, Zdenka Kalina, Marija Preglja in nekaterih drugih slovenskih umetnikov. Njihova dela pa so v Narodnem muzeju, Muzeju sodobne umetnosti, Muzeju jugoslovanske zgodovine, Muzeju mesta Beograda, v domu Vojske Srbije, Muzeju zrakoplovstva ... Na seznamu naj bi bile tudi zastave slovenskih partizanskih enot iz druge svetovne vojne, radiopostaja iz časa italijanske okupacije, partizanski top in sanitetni material iz zbirke Vojnega muzeja na Kalemegdanu, kot tudi poštna kočija, ki so jo uporabljali v Istri in je v muzeju PTT, ter lokomotiva 151-012 iz leta 1884, ki je zdaj eksponat železniškega muzeja v Beogradu. / Posebno poglavje je filmsko gradivo. »Arhiv RS je v sodelovanju s Slovensko kinoteko že leta 2005 pripravil seznam filmskega gradiva, na katerem je bilo devet koprodukcijskih filmov in se hranijo v Jugoslovanski kinoteki. Gre za filme, pri katerih je s finančnim vložkom pri njihovi produkciji sodeloval tudi slovenski producent, to je bil Viba film. Pri izdelavi seznama so izhajali iz podatkov v Filmografiji jugoslovenskog filma, ki vsebuje podatke o produkciji vseh filmov, nastalih v okviru republik tedanje Jugoslavije. Zahtevek za vse te filme se nanaša le na pridobitev filmske ogledne kopije, in ne na izvirno gradivo (negativ slike in tona). Gre za filme: Bitka na Neretvi, Poslednja postaja, Crvena zemlja, Četiri dana do smrti, Krizno obdobje, Zadah tela, Opasni trag, Moj brat Aleksa in Čaruga.« (Vir: MMC RTV SLO) V Beogradu smo torej Slovenci s svojo kulturno dediščino kar dobro zastopani.

Titovi avtomobili

Srbija slovenskim zahtevam kontrira tako, da omenja vrnitev 15 vozil, med njimi 11 Titovih vozil iz Tehničnega muzeja Bistra, ki naj bi formalno pripadali muzeju jugoslovanske zgodovine in vojnemu muzeju na Kalemegdanu. Vendar uradno Srbija doslej od Slovenije ni zahtevala ničesar. MZZ: »Titova vozila, ki so bila v času razpada SFRJ na ozemlju Slovenije (v Tehničnem muzeju Bistra, TMS), po mnenju Slovenije ne morejo predstavljati kulturne dediščine nobene od držav naslednic, saj je bilo premoženje nekdanjega predsednika SFRJ premoženje celotne zvezne države. Josip Broz je bil predsednik SFRJ, prav tako avtomobili in institucije, ki so predale vozila TMS, niso bili srbski, temveč jugoslovanski.« Tito je v službene namene uporabljal približno 200 vozil, katerih večina je bila ob razpadu SFRJ v Beogradu. »Med bolj prepoznavna nedvomno spadajo Modri vlak, vagoni, ki so bili narejeni tudi v tovarni Borisa Kidriča v Mariboru in ki ga za turistične namene še danes uporabljajo Železnice Srbije, in ladja Galeb, ki je na Reki na Hrvaškem. Zbirka Titovih vozil v Tehniškem muzeju Slovenije (TMS) tako predstavlja manjši del vseh vozil.« (Vir: MMC RTV SLO)

Šport, tak in drugačen

V Pjongčangu bodo na ZOI med 9. in 25. februarjem razdelili 110.000 kondomov. Kar je 10.000 več kot pred osmimi leti v Vancouvru in pred štirimi v Sočiju. »Košare s kondomi bodo razporejene po straniščih v olimpijskih vaseh, v glavnem medijskem središču, v vasi za novinarje in v medicinskih središčih.« Iz tega sporočila organizatorjev sledi, da športniki na olimpijskih igrah ne bodo le tekmovali, ampak tudi na druge načine sodelovali. Nekdanja olimpijska plavalka Dara Torres: »Kar se zgodi v vasi, ostane v vasi.«