Jubilej planinskega društva

V petek so v Slovenskem planinskem muzeju pripravili svečano sejo ob devetdesetletnici Planinskega društva Dovje - Mojstrana. Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Franci Lakota so postali častni člani društva.

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so devetdesetletnico društva obeležili na razširjeni svečani seji. Obudili so spomine na bogato dejavnost več generacij planinskih zanesenjakov, vrhunskih alpinistov in drugih, ki so doprinesli k temu, da ima društvo izjemno vlogo in pomen v domači in širši slovenski planinski javnosti.

Na slovesnosti sta predstavnika Planinske zveze Slovenije društvu ob devetdesetletnici delovanja izročila jubilejno listino za uspešno delo in prispevek k razvoju slovenskega planinstva, društvo pa je zaslužnim posameznikom in organizacijam podelilo številna priznanja. Janez Brojan, Klavdij Mlekuž, Janko Ažman in Franci Lakota so postali častni člani društva.

Člani Planinskega društva Dovje - Mojstrana že vrsto let dejavnosti izvajajo v več odsekih, pomembno so vpeti v različna dogajanja v krajih pod Triglavom in širše, pomembno vlogo so odigrali v pripravah za ustanovitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. V Vratih imajo v upravljanju dve postojanki, Aljažev dom in Šlajmarjev dom. Zelo ponosni so tudi na odsek za kulturo, ki je lani že 39. zapored pripravilo slikarsko kolonijo v Vratih, delo in članstvo je zelo tesno prepleteno za mojstransko gorsko reševalno službo.

Z lansko sezono so bili zadovoljni, saj je znano triglavsko dolino obiskalo veliko planincev in drugih ljubiteljev gorske narave. Skupaj z jeseniškim planinskim društvom so pri Aljaževem domu organizirali srečanje s člani slovenskih planinskih društev v zamejstvu.

Kot je povedal predsednik Gregor Berce, skoraj petstočlansko društvo pokriva področje dolin Vrata, Kot in Krma. »Gre za najbolj obremenjene alpske doline, ki vodijo do vznožja Triglava. Poti v teh dolinah vzdržujemo planinci, pri tem pa nam pomagajo društva iz vse Slovenije,« je povedal Berce in opozoril na skokovito povečanje obiska turistov v zadnjih letih. »Infrastruktura v teh dolinah je bila zgrajena za bistveno manjše število obiskovalcev, prav gotovo ne za tako množično obleganje, kakršnemu smo bili priča v pretekli sezoni. Zato tudi občina pripravlja projekt umirjanja prometa, s katerim bi vzpostavili določen prometni režim, ki bi umiril stanje. Planincev, ki v zgodnjih jutranjih urah krenejo proti Triglavu, seveda ne želimo prikrajšati, hoja v hribe in rekreacijska dejavnost in alpinizem morajo ostati, a je treba zadeve predvsem na cestah normalizirati.«