Ustavna obtožba ni uspela

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: / petek, 12. januar 2018 / 14:59  

Državni poslanci niso podprli ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Mira Cerarja. SDS včeraj že vrnil počrpan del spornega posojila.

Ustavno obtožbo podprli le poslanci SDS

Opozicijski SDS v torek v državnem zboru ni uspel s predlogom ustavne obtožbe zoper premierja Mira Cerarja, saj ga je podprlo le osemnajst poslancev iz vrst predlagateljev, zavrnilo pa 52 poslancev. Poslanci SDS so premierju očitali prekoračitev pristojnosti ter kršitev ustave in zakonov v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija, s tem ko se je zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, s čimer naj bi odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve. Po mnenju poslanca Branka Grimsa, ki je v imenu predlagateljev predstavil vsebino ustavne obtožbe, je šlo za nezakonito ravnanje, ki izpolnjuje tudi vse kriterije kaznivega dejanja. Cerarjevo ravnanje je označil za »lažni humanizem«. Premier je očitke zavrnil in ocenil, da gre pri ustavni obtožbi za kriminalizacijo političnih odločitev. K pobudi, da bi vlada odločala o izdaji dovoljenja za začasno prebivanje Šamiju, ga ni vodil le človekoljubni vidik, ampak tudi zelo trezen premislek o interesu Slovenije, je zatrdil. »Očitke v zvezi z njegovo protiustavnostjo in nezakonitostjo pa v celoti zavračam, saj nikoli nisem in tudi ne bom posegal v postopke avtonomnih in neodvisnih državnih organov,« je poudaril. Predlog ustavne obtožbe je bil že del predvolilne kampanje SDS, je še ocenil. Predlog ustavne obtožbe Mira Cerarja je bil peti tovrstni poskus v samostojni Sloveniji, nobeden pa doslej ni bil uspešen. Trikrat se ga je uspešno ubranil še nekdanji predsednik vlade Janez Drnovšek, enkrat pa nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Z ustavno obtožbo so grozili tudi nekdanji premierki Alenki Bratušek, ki pa je odstopila pred sprožitvijo postopka.

Sporno posojilo

V torek je vsaj toliko pozornosti javnosti, kot jo je imela obravnava ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Mira Cerarja, poželo tudi poročanje časnika Večer, da je SDS pred novim letom pri fizični osebi Dijani Đuđić iz Prijedora v Republiki srbski (BiH), ki velja za davčno ugodno državo, najela posojilo v višini 450 tisoč evrov z dvoodstotno letno obrestno mero, ki ga bo stranka prejela v treh enakih letnih obrokih do januarja 2019. Med pogoji posojila je navedena tudi možnost, da se do izteka posojilnega razmerja dano posojilo konvertira v 44,16-odstotni poslovni delež založbe Nova obzorja, ki med drugim izdaja tednika Demokracija in Škandal24. Medtem ko so v SDS razlagali, da so posojilo najeli pri najboljšem ponudniku na predlog podjetja Nova obzorja, in so bili prepričani, da posojilo ni bilo sporno, se je po drugi strani zastavljalo vprašanje zakonitosti posojila, saj po navedbah predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela zakonodaja takšna posojila političnim strankam omejuje na največ desetkratnik osnovne bruto plače letno. Na računskem sodišču so sicer napovedali revizijo. Predsednik SDS Janez Janša, ki je tudi podpisan pod posojilno pogodbo, je pojasnil, da po njihovem razumevanju zakonodaje posojilo pri fizični osebi lahko znaša okoli 170 tisoč evrov na leto. Ob tem je napovedal, da bodo posojilo vrnili in plačali kazen, če bodo pristojne institucije menile, da je bila zakonodaja kršena. Včeraj so se na podlagi Veselove razlage v SDS odločili, da Dijani Đuđić vrnejo že počrpani del kredita z obrestmi in prekinejo kreditno pogodbo. Mediji so sicer pod vprašaj postavili tudi zakonitost izvora izposojenega denarja, saj naj bi bila Đuđićeva celo davčna dolžnica v Sloveniji, kjer je imela tri podjetja, vsa že izbrisana iz poslovnega registra. Prav tako ni jasno, od kod takšna količina denarja 32-letni ženski, o kateri ni mogoče izvedeti skorajda ničesar, razen da menda nastopa v različnih zgodbah o davčnih utajah DDV-ja in da naj bi še pred enim letom delala na geodetski upravi v Prijedoru.

Pahor pri Junckerju

Predsednik republike Borut Pahor se je ta teden odpravil v Bruselj na prvi uradni obisk po začetku drugega mandata, sogovornikom pa je želel sporočiti, naj se EU dejavneje vključi v prizadevanja za uresničitev arbitražne sodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni le dvostranski problem, saj vpliva na celotno EU in na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, zato komisija tudi predlaga posredovanje obema stranema. Znova je poudaril, da je arbitražno razsodbo treba spoštovati. V Bruslju se je začelo tudi omenjati, da je v prihodnje mogoče pričakovati dejavnejšo vlogo Junckerja v razreševanju nastalega problema, tako naj bi premierja obeh držav še ta mesec povabil na skupni sestanek.