Ivan Smiljanić je v Mestni knjižnici Kranj pripravil že več zanimivih zgodovinskih predavanj, tokrat o kralju Aleksandru I. Karađorđeviću in njegovi povezanosti s Kranjem. / Foto: Igor Kavčič

Spomenik kralju Zedinitelju

V naslovu predavanja Kranj in kralj Zedinitelj, ki ga je v Mestni knjižnici Kranj pripravil zgodovinar Ivan Smiljanić, prepoznavamo jugoslovanskega kralja Aleksandra I. Karađorđevića, ki je večkrat počitnikoval na Gorenjskem in so bili Kranjčani nanj tako ponosni, da so mu postavili spomenik, ki še vedno stoji.

Kranj – Na sredinem večeru smo v okviru zgodovinskih predavanj, ki jih v Mestni knjižnici Kranj pripravlja mladi zgodovinar Ivan Smiljanić, ki ta čas med drugim tudi piše svojo magistrsko nalogo, izvedeli marsikaj zanimivega o jugoslovanskem kralju Aleksandru I. Karađorđeviću (1888–1934), ki je z družino rad počitnikoval na Gorenjskem, pri čemer je večkrat obiskal tudi Kranj. Meščani so bili zelo ponosni, da pogosto gostijo svojega vladarja, in menda ni bilo Kranjčana, ki kralja ne bi vsaj enkrat videl. Po njegovi smrti v marsejskem atentatu leta 1934 so se počutili, »kakor da bi vsakomur umrl oče«. Takrat ni manjkalo pobud za postavitev različnih spominskih obeležij kralju in eno v mestu še zdaj stoji oziroma rase.

Preden je predstavil njegove povezave s Kranjem, je Smiljanić nekdanjega kralja Srbov, Hrvatov in Slovencev umestil v zgodovinski okvir. Srbi so se po prvem srbskem uporu leta 1804, ki ga je vodil Đorđe Petrović (tudi Karađorđe – po turško črni Đorđe), otresli turške oblasti, vse od 15. stoletja je namreč večji del srbskega ozemlja spadal v Osmansko cesarstvo. V 19. stoletju so se na oblasti izmenjevali Obrenovići in Karađorđevići. Leta 1904 je bil za srbskega kralja okronan Peter Karađorđević, ki je vladal tudi v času prve svetovne vojne, ko je bil njegov sin Aleksander vrhovni poveljnik srbske vojske. Ta je kot prestolonaslednik v imenu svojega očeta, ki je takrat že bil zelo bolan, 1. decembra 1918 razglasil Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, sam pa je kralj postal po očetovi smrti leta 1921.

Kraljeva družina pogosto na Gorenjskem

V Kranj je prvič prišel še kot regent na vidovdan leta 1920. Predavatelj je povzel po takratnih časnikih: »Karađorđevića, ki se je pripeljal iz Ljubljane, je že na Laborah pozdravilo zvonjenje šmartinskih zvonov. Pozdravila ga je šolska mladina iz bližnjih vasi, mesto pa je bilo odeto v praznično odejo, od Zvezde (današnji Slovenski trg) do Mestne hiše (na današnjem Glavnem trgu) se je trlo ljudi. Nastopali so Sokoli, Orli, ženske v narodnih nošah, ki so ga obsipale s cvetjem.« V nadaljevanju je predstavil nekaj s stališča ljudi tako pozitivnih kot negativnih značilnosti njegovega vladanja, med drugim tudi pregrešno drago poročno slavje (denar zanjo je šel iz državnega proračuna), ko se je poročil s princeso Marijo iz romunske kraljeve družine. Kralj je z družino še posebno poletja rad preživljal na Gorenjskem, bodisi v poletni rezidenci na Bledu bodisi na lovu v Kamniški Bistrici. »Takrat se je beograjski dvor praktično preselil na Bled, kjer so kralja obiskovali pomembni evropski državniki. Tam je potekala diplomacija, podpisovale so se mednarodne pogodbe in podobno.«

Kraljevi par je imel tri sinove Petra (rojen 1923), Tomislava (1928) in Andreja (1929), slednji se je rodil prav na Bledu. Njihova imena kažejo tudi na kraljevo unitaristično usmerjenost – ob značilnem srbskem imenu prvega sina je ime drugorojenca povezano s hrvaško zgodovino, tretje pa ima bolj slovenski pridih. Prvega avgusta 1926 so na pobudo liberalnega meščanstva, da bi dokazalo, da je jugoslovansko usmerjeno, v Kranju slovesno odkrili spomenik prejšnjemu kralju Petru I. Karađorđeviću, ki se ga je udeležil tudi kralj Aleksander s soprogo. Smiljanić je na zanimiv način v besedi in s fotografijami opisal svečani dogodek. Množico je navdušila kraljica, ki se je oblekla v gorenjsko narodno nošo in si nadela avbo. Časniki so dogodek opisovali kot največji praznik mesta.

V nadaljevanju je zgodovinar orisal stanje v državi konec dvajsetih let, med drugim ukinitev parlamenta, spremembo ustave, prepoved strank in kraljevo diktaturo ob tem pa propagiranje skupnosti treh narodov in jugoslovanstva. Člani kraljeve družine so v Kranj prihajali tudi po nakupih, kralj pa je bil zadnjič v Kranju poleti nekaj mesecev pred atentatom 9. oktobra 1934 v Marseillu. »Atentat je bil posnet na filmski trak. Menda so bile njegove zadnje besede ''Čuvajte Jugoslavijo'', kar pa je malo verjetno,« je prepričan Smiljanić. V Kranju so o atentatu izvedeli še isti dan zvečer in trgovci so v izložbe postavili kraljeve slike ter jih ovili v črno. Pojavile so se pobude za postavitev spomenika, a do tega kasneje ni prišlo.

Spomenik kralju še stoji

So pa v Telovadnem društvu Sokol, ki ga je podpiral tudi kralj Aleksander, nekaj tednov po njegovi smrti organizirali zakop spominske plošče in simbolno posaditev lipe v njegov spomin. Dogodek je potekal v nedeljo, 16. decembra 1934, na 46. obletnico kraljevega rojstva in tik pred začetkom leta 1935, ko so beležili sedemdeset let od ustanovitve ter štirideset let neprekinjenega dela Sokola v Kranju. »Potem ko se je končala prisega vojnih obveznikov, se je v tedanjem Sokolskem parku, kjer so imeli Sokoli letno telovadišče, v časopisu so zapisali ''ob skrajno neugodnem vremenu – lilo je iz škafa'', zbrala množica obiskovalcev, vključno z vojaškimi obvezniki, gimnazijci in predstavniki državne oblasti ter društev. Ob več govornikih in zelo čustveno obarvanih besedah je starešina kranjskega Sokola Stanko Završnik prebral spominsko listino, ki so jo pozneje zakopali pod zemljo,« je dogodek opisal Ivan Smiljanić in dodal, da imamo tehnično gledano tako v Kranju še vedno spomenik kralju Aleksandru I. Karađorđeviću, ki je za razliko od drugih obeležij v Sloveniji, povezanih s kraljevino, preživel tako drugo svetovno vojno kot socializem in še danes stoji oziroma raste pred časopisno hišo Gorenjski glas.

Leto kasneje, 28. junija, 1936, so v kranjski gimnaziji slavnostno odkrili tudi spominski plošči, ki so ju krasili ljudski ornamenti ter kraljevske insignije. Na prvi plošči je bil vklesan napis: »Po najvišjem dovoljenju Nj. Vel. kralja Petra II. in na prošnjo profesorskega zbora je prejela ta gimnazija naslov: Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja.« V spomin visokega odlikovanja je bila ta plošča vzidana in slovesno odkrita na vidov dan 1936. Na nasprotni plošči so bile vklesane štiri Aleksandrove misli: »Čuvati edinstvo naroda in celino države – to je najvišji cilj Moje vladavine, a to mora biti tudi najvišji zakon za Mene in za vsakogar. Mladina, Tvoj polet in ogenj Tvoje mladosti naj služi le eni veliki misli: Za narod, zakaj ni je lepše zemlje na svetu od tiste, iz katere ste izšli! Jugoslavija bo še jačja, ako Jaz za njo – padem.« In še »Čuvajte Jugoslavijo! Biseri in iveri blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.« V zaključku je Ivan Smiljanić v nekaj besedah predstavil še nadaljnjo usodo kraljeve družine Karađorđević, ki je zdaj po razpadu socialistične Jugoslavije tudi v naših krajih spet vedno bolj aktualna.

Oddajte svoj komentar

Kranj -2°

pretežno jasno
vlažnost: 69 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

-3/6

ponedeljek

-2/8

torek

-3/11

sreda

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

31

 

 

 

 

PRIREDITVE / Gorenjska, 22. januar 2018

Medgeneracijske prireditve

OBVESTILA / Kranj, 22. januar 2018

Pomoč pri uveljavljanju invalidskih pravic

PRIREDITVE / Kranj, 22. januar 2018

Mesečno srečanje HumanUp

PREDAVANJA / Vodice, 23. januar 2018

Po Iranu

IZLETI / Preddvor, 23. januar 2018

Na Štefanjo goro

PRIREDITVE / Gorenjska, 23. januar 2018

Medgeneracijske prireditve

PRIREDITVE / Kranj, 23. januar 2018

Vaje iVitalis

PREDAVANJA / Tržič, 23. januar 2018

Po sledeh prvih prebivalcev slovenskih Alp

 

 
 

 

 
 
 

Nasprotujejo potvarjanju zgodovine / 21:34, 19. januar

Grob v Dražgošah

Spodnji komentar je skrajšano pismo poslano na Glas po zgornjem članku g. Dežmana kot pismo bralca. Še pred proslav...

Nasprotujejo potvarjanju zgodovine / 09:56, 16. januar

Bravo Lara!
Partizanom herojem večna slava, cerkev naj ne hujska in politizira ampak naj se ukvarja z verniki, kateri naj tudi financirajo.

Dražgoše pričakujejo množičen obisk / 18:37, 15. januar

Lara Jankovič na slovesnosti v Dražgošah:

!! Slovenske vlade so našo zemljo prodale za drobtinice. Od trdnih samoupravnih temeljev ba...

Dražgoše pričakujejo množičen obisk / 09:22, 13. januar

Bo ob hvaljenju borbe v govorih in razstavah kaj prostora o nagajanju oblasti pri gradnji cerkve.
Spodnji zapis je del članka Franca Kav...

Slovenska olimpijska bakla tudi po Gorenjski / 21:48, 10. januar

Uspelo, bolj ali manj, velik minus organizatorju in sicer zakaj: Ogromno otrok, glavni sponzor Coca-Cola in pločevinke v ledu?? Pa kdo bo to...

Grob v Dražgošah / 17:18, 9. januar

G.Pintar Franc

Danes, ko nas kapitalske in politične elite brezsramno ropajo nam ime DEMOKRATIČNA kaj malo pomeni...

Grob v Dražgošah / 21:08, 7. januar

G. Primož, (in še nekateri)
Ste »spregledali, da je v kostnici tudi 40 (41) vaščanov Dražgoš, ne samo partizanov. Z vašim komentarjem dok...