Starejši med najbolj ranljivimi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: / torek, 28. november 2017 / 14:36  

V dnevih boja zoper nasilje nad ženskami, ki potekajo do desetega decembra, je Center za socialno delo Kranj pripravil strokovni posvet o nasilju nad starejšimi.

Kranj – Starejše prebivalstvo je v porastu, pričakovati je, da se bo povečevalo tudi nasilje nad njimi, zato je o tej problematiki treba govoriti in v medsebojnem sodelovanju različnih ustanov in organizacij poskrbeti, da ga bodo prepoznali in se mu ustrezno odzvali, je v uvodu dejal direktor Centra za socialno delo Kranj Marjan Podbevšek. Izmenjava mnenj in izkušenj iz prakse je bila tudi namen posveta, ki so se ga poleg socialnih delavcev udeležili predstavniki zdravstvenih služb, policije, upokojenskih in medgeneracijskih društev in drugih, ki prihajajo v družine in se pogosto srečujejo s to problematiko. Aleksandra Kafol, regijska koordinatorica za obravnavo nasilja v družini, je ocenila, da je od štiri do šest odstotkov starejših žrtev nasilja v domačem okolju. Leta 2015 so na Gorenjskem obravnavali 15 primerov, lani že 26, samo v Kranju so do novembra letos zaznali 16 primerov nasilja nad starejšimi.

Ne le staranju prebivalstva, tudi socialno-ekonomski krizi in slabšanju medsebojnih odnosov je pripisati razloge za porast nasilja nad starejšimi. Slednji so bolj ranljivi, zlasti če so še telesno nemočni in odvisni od svojcev, povečuje se tudi pojav demence. Pri svojcih, ki skrbijo za starejše ljudi in so zaradi tega pogosto preobremenjeni, brez podpore drugih, brez informacij, sta večkrat na preizkušnji potrpežljivost in strpnost. Če k temu prištejemo še konflikte v družini in zgodovino slabih odnosov, je tveganje za nasilje nad starejšimi še večje. Tudi širša družba je do nasilja še vedno preveč tolerantna.

Nasilje med štirimi stenami je pogosto težko odkriti: starejši neradi spregovorijo o njem, deloma zaradi odvisnosti od svojcev pa tudi zaradi krivde in sramu, če jih zlorabljajo njihovi lastni otroci, češ kaj sem v vzgoji storil narobe. Strah jih je tudi še večjega nasilja. Osamljenost in izoliranost starejših ter pomanjkanje informacij, kam se lahko obrnejo v primerih nasilja, pa njihovo ranljivost še povečuje. Vse to po besedah Aleksandre Kafol zahteva poseben pristop do reševanja tega vse pogostejšega problema. Pojasnila je, kakšne možnosti danes omogoča zakonodaja, v kateri je opredeljena tudi dolžnost prijave nasilja bodisi na center za socialno delo bodisi na policijo. Center v takih primerih povezuje ostale službe in vodi obravnavo, da se zagotovi celostna pomoč žrtvi, odpravi neposredna ogroženost in poskrbi za dolgoročno varnost starejšega človeka. Pomoč centra je dostopna 24 ur na dan in takoj je mogoča namestitev v varno okolje. Do nasilja nikakor ne smemo biti strpni: z dejanji je treba pokazati, da ga ne sprejemamo, ne dopuščamo in nanj reagiramo. S tem tudi storilec dobi jasno sporočilo, da je njegovo dejanje nesprejemljivo. Oblike nasilja, ki segajo od telesnega, duševnega in ekonomskega nasilja (ter tudi pri starejših celo spolnega) do zanemarjanja, je pogosto težko prepoznati. Za domačimi zidovi se lahko skriva marsikaj, o več primerih so spregovorili socialni delavci, patronažna sestra, kriminalist, udeleženke programa Starejši za starejše ... Socialna delavka Barbara Drole poudarja, da centri za socialno delo brez pomoči ostalih služb ne morejo biti učinkoviti. Od starejših ljudi je težko pričakovati, da se bodo zaradi svojih težav sami od sebe oglasili na centru za socialno delo, zato socialni delavec Bojan Križaj prisega na delo na terenu. Dinamika odnosov v družini pa je po njegovi oceni zelo zahtevna, včasih je težko ugotoviti, kdo je žrtev in kdo povzročitelj. Kljub temu vselej zaščitijo starejšo osebo. Beseda je bila tudi o dilemi pri prijavah nasilja, ki so mogoče tudi anonimno, od strokovnih služb, ki imajo opraviti z družino, pa se vendarle pričakuje, da je prijava nasilja uradna, da potem lažje steče postopek obravnave.