Politično avtoriteto varčevati za pomembne cilje

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 10. november 2017 / 12:23  

Koalicija za skupaj je tista, ki bo odločila volitve v drugem krogu, je prepričan aktualni predsednik države Borut Pahor. Pravi, da gre za podporo in prepričanje, da skupaj zmoremo več, da znamo sodelovati, se poslušati, se spoštovati in nikogar izključevati.

V prvem krogu predsedniških volitev smo bili priča nizki volilni udeležbi: čemu to pripisujete in kaj bi bilo po vašem mnenju treba ukreniti, da bi ljudje prihajali na volitve?

»Mislim, da je to deloma še refleks krize, ko se še ni vrnilo krepko zaupanje v politiko, kakršne smo bili vajeni v 90 letih. Vendar verjamem, da se bodo začele stvari sčasoma izboljševati. Gotovo je največ na kandidatih, pa naj gre za volitve predsednika, poslancev, županov, kako s svojim nastopom pritegnejo volivce. Trdno verjamem v demokratične institucije in v to, da se bo ob izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer vrnilo zaupanje ljudi. Kakih posebnih ukrepov pa demokratični svet v dvesto letih ni iznašel, razen v državah, kjer so volitve obvezne, denimo na Danskem.«

V drugem krogu volilne kampanje vam očitajo pokroviteljski ton do nasprotnega kandidata. Kako sicer ocenjujete nasprotnika in kampanjo drugega kroga?

»Vse kandidatke in kandidate na teh volitvah sem ocenil zelo spoštljivo. Vsak, ki je izpolnil pogoje za kandidaturo, si zasluži vse spoštovanje. Tako tudi do protikandidata Marjana Šarca nimam pokroviteljskega odnosa, ki mi ga sam pripisuje, ampak zelo spoštljivega.

Podobo te kampanje oblikuje nadpovprečno število soočenj, saj zlasti v drugem krogu praktično skoraj ne mine dan, da kak medij ne bi zaprosil za soočenje. To je sicer priložnost, da se oba kandidata ljudem bolje predstaviva, po drugi strani pa imava kandidata ob tem manj možnosti, da razvijeva svojo kampanjo. Jaz denimo hodim po Sloveniji in mi je uspelo v teh časovnih okvirih prehoditi 756 km in bom šel še naprej. Je pa moja kampanja doslej edinstvena v svetu, ko gre predsednik države na nacionalni ravni od hiše do hiše. V tej kampanji sem neskončno užival, sicer me je, kot so ljudje tudi opazili, fizično izčrpala, a sem bil pripravljen plačati tudi takšno ceno za vse dragocene stike z ljudmi.«

Če boste znova izvoljeni za predsednika države, kako boste opravljali to funkcijo?

»Še boljše.«

Želite biti sprememba, ampak kakšno spremembo naj bi predstavljali, če ste že pet let bili predsednik države in še prej na drugih političnih funkcijah?

»Bil sem sprememba v svoji dosedanji predsedniški funkciji in po moji oceni prvi predsednik, ki se je postavil kot politično nevtralna osebnost in se izmikal ideološkim prepirom, ki je hotel biti predsednik vseh, čeprav ga niso vsi marali in podpirali. To mi do neke mere priznavajo tudi moji nasprotniki. Mislim, da sem bil sprememba zato, ker se nisem vtikal v delo drugih ustanov, ampak sem poskušal z njimi sodelovati. Avtoriteto, ki mi jo dajejo na volitvah, pa sem izkoristil za tiste ukrepe, ki jih nobena druga veja oblasti ne more narediti, denimo za spravne korake, ki so za naše okolje zelo pomembni. To terja ogromno energije, vztrajnosti, znanja, pripravljenosti na dialog in to se je povrnilo s tem, da smo končno civilizirano pokopali žrtve iz Hude jame in po sedemdesetih letih postavili spomenik žrtvam vseh vojn, spomenik sprave, kot mu rečejo ljudje. Mislim, da so bili s tem narejeni nepredstavljivi koraki, kar sem obljubil na začetku mandata. To je bila sprememba, za katero bi želel, da ostane še naprej.«

Kje se vidite, če ne boste izvoljeni?

»O tem ne razmišljam.«

V prvem krogu ste doživeli kritiko nekdanjega predsednika Milana Kučana. Kakšen je vaš odgovor nanjo oz. kaj je na frazi »strici iz ozadja«?

»Vsak, tudi bivši predsednik države, ima pravico do svojega stališča, kakor imam tudi jaz pravico do svojega.«

Katerega od nekdanjih predsednikov republike sicer najbolj cenite in zakaj? Katerega pa od predsednikov v svetu?

»Vsi si zaslužijo spoštovanje. Predsednik republike je namreč izvoljen z večino glasov volivk in volivcev in je poleg župana edina neposredno izvoljena funkcija in edina na ravni celotne države. Vsakdo, ki mu to uspe, si zasluži spoštovanje.

Javnosti je že znano, da sem navdušenec nad ameriškim predsednikom Kennedyjem, tako glede njegove politike kot njegovega sloga in tem, da je znal navdihniti toliko ljudi. Osebnost, ki mi je v politiki dala največ misliti, pa je Nelson Mandela. Morda bo kdo od bralcev menil, da želim potegniti vzporednico med slovensko spravo in afriško spravo, in neka vzporednica tudi je. Zame je Mandela pomembna svetovna figura, ker je znal kot politik odpuščati, in te sposobnosti in človeške vrline nima vsak. Da je on svojim rabljem odpustil in skupaj z njimi iz bivšega apartheida naredil mavrično državo, je absoluten navdih. Žal ga za časa življenja nisem imel priložnost spoznati, prebral in pregledal pa sem o njem vse, kar je bilo mogoče. Bil pa sem na njegovem pogrebu in izkušnja njegovega naroda, ki se je od njega poslovil s pesmijo in radostjo, je bil eden od vrhuncev mojega doživljanja čudes tega sveta.«

Pravite, da ne želite biti moralna avtoriteta. Kaj bi odgovorili ljudem, ki od vas pričakujejo, da se vendarle opredeljujete do ključnih družbenih vprašanj?

»To ni eno in isto. Eno je, ali ima človek stališča, in če je nekdo 25 let v politiki, kot sem jaz, imam izdelana stališča do vsakega vprašanja. Želel sem povedati, da ne želim biti moralna avtoriteta, neki pridigar, ki bi menil, da mu zaradi položaja predsednika države pripada status ultimativne moralne avtoritete. Mislim, da mu ne. Imam pa izdelana stališča do družbenih vprašanj in se do njih opredeljujem, ko ocenim, da je to prav. Ne želim pa se pretirano vtikati v delo drugih vej oblasti, ker bi bil še eden več, ki bi to počel, ob tem pa sam nimam pristojnosti za ureditev teh vprašanj. Zato pa se lotevam vprašanj, ki se jih drugi ne morejo, denimo že omenjenega spravnega procesa. Pomembno je varčevati politično avtoriteto za te cilje.«

Ali kot predsednik pogrešate predsedniško rezidenco?

»Ne pogrešam, prav nasprotno. V večini držav je, in če bi bila tudi v Sloveniji, se predsednik temu ne sme in ne more odreči. Pri nas primernega prostora ni na razpolago, in če je, je tudi za slovenske razmere preveč razkošen (naj gre za vilo Podrožnik ali grad Strmol). Bi se pa za to ogrel, če bi imela stavba neki simbolni pomen, kot so denimo Hradčani v Pragi, Elizejska palača v Parizu ali Bela hiša v Washingtonu, ko ob omembi vsi takoj vedo, za kaj gre. Kot pri nas sedaj vedo za predsedniško palačo. V petih letih mi je uspelo uveljaviti 'brend' predsedniške palače, ki jo ob prazničnih priložnostih odpiramo ljudem. Ko gostujem v tujini, sem pogosto nastanjen v rezidencah in večina teh je sicer prečudovitih, razkošnih in veličastnih, zdi pa se mi, da v njih ni prijetno živeti. Sam sem človek, ki rad živi v stanovanju, v manjšem ambientu in mi je tam prijetno.«