Jožef Venceslav Radetzky – dobrotnik Tržiča

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 6. november 2017 / 13:24

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (121)

Avstrijski feldmaršal češkega rodu Jožef Venceslav Radetzky se je rodil 2. novembra 1766 v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded. Po njegovi smrti je odšel na Dunaj, vstopil leta 1785 v avstrijsko vojsko kot kadet … Zaslovel je z vojaško zmago nad Italijani, tako rekoč za vedno pa je ostal v spominu s svetovno znano koračnico Johanna Straussa Radetzky Marsch. Med drugim je od cesarja Franca Jožefa prejel v dosmrtno uporabo Tivolski grad v Ljubljani, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. V Tržiču je ostal v spominu predvsem kot velik dobrotnik.

Leta 1797 se je poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo-Grafenberg in od njene matere kupil graščini Neuhaus in Altgutenberg z vsemi pravicami in posestmi. Dvaindvajset let je živel s presledki v Tržiču. V zakonu se jima je rodilo osem otrok.

Ker je želel v Tržiču dvigniti gospodarstvo, je najprej vpeljal švicarske govedi in merino ovce, da bi pomagal tržiškim nogavičarjem. Ker se žal ovce niso prilagodile na tamkajšnje podnebne pogoje, je njihovo rejo opustil. Svojo dejavnost je usmeril predvsem v železarstvo. Na Blekah je kupil veliko zemlje, tam zgradil moderno pilarno na Fabriki, poleg tega pa še skladišče in stanovanjske hiše za delavce. Tovarna je obratovala celih sedemdeset let. Kmalu je dokupil še fužino Njivo, ki je kasneje postala kosarna Kajetana Ahačiča, po nacionalizaciji pa Tokos (tovarna kos in srpov). Med vojno z Napoleonom se je moral umakniti iz Tržiča.

Leta 1811 je pogorel večji del Tržiča in z njim tudi številne grofove železarske naprave. Ogenj ni prizanesel niti staremu gradu Neuhaus. Po požaru je francoska uprava z Napoleonovim pristankom pomagala tržiškim pogorelcem s sedemdeset tisoč franki. Radetzky je njemu namenjeni znesek sedem tisoč frankov za obnovo gradu podaril obubožanim pogorelcem, sebi pa je dal na lastne stroške postaviti manjši grad. Gospodarska poslopja je dal prenesti pod grajski hrib na Pristavo, kjer je dal tudi izkopati ribnik in urediti okolico gradu. Do takrat goli Kamnek je dal pogozditi. Pri vseh teh delih je zaposlil veliko revnih Tržičanov in jim tako dal priložnost, da so zaslužili vsaj za borno prehrano. Velika draginja in lakota pa sta leta 1815 tako osiromašila že močno načeto grofovo gospodarstvo, da se je zadolževal in nazadnje doživel finančni zlom. Leta 1819 je Radetzky s kupoprodajno pogodbo predal tržiško zemljiško gospostvo z vsemi pravicami baronu Dietrichu, ki se je zavezal, da bo poravnal tudi vse grofove dolgove.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 30. 10. 1896 rodil metalurg Herman Klinar. V letih 1938–1845 je bil tehnični direktor Železarne Jesenice, nato svetnik v različnih železarnah po svetu.

V Žireh se je 1. 11. 1748 rodil jezikoslovec in pesnik Martin Naglič. V jezikoslovnem krogu Marka Pohlina, Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja se je navzel preroditeljske miselnosti.

V Rupi pri Kranju se je 2. 11. 1850 rodil prevajalec Franc Josip Remec. Služboval je na glavni pošti v Trstu, pozneje v Ljubljani. Kot član, pevec in igralec je nastopal v tržaški čitalnici.

Na Dunaju se je 4. 11. 1834 rodil primarij doktor Karol Bleiweis, vitez Trsteniški, sin slavnega Janeza Bleiweisa. Bil je nestor slovenske psihiatrije.