Predikant Jernej Knafelj izgnan iz Kranja

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / nedelja, 29. oktober 2017 / 11:52  

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (120)

Tudi Kranjska je bila v času reformacije polna dogodkov, ki se jih danes spominjamo kot zanimivosti iz časa naših prednikov. Tako je kranjski mestni sodnik Ivan Junauer dobil 25. oktobra 1577 od nadvojvode Karla ukaz, naj predikanta (protestantskega pridigarja) Jerneja Knaflja, ki se vtika v župnijske pravice, spodi iz mesta. Kranjci naj se držijo svojega pravega župnika, ker da niti meščani niti deželni stanovi nimajo pravice spreminjati vere v mestih.

Jernej Knafelj je med letoma 1563 in 1601 deloval v Kranju in po Sloveniji kot protestantski pridigar. Bil je duhovnik, ki je prestopil med protestante. Že od leta 1563 je bil v Kranju, od leta 1567 pa je bil tudi od dežele plačani pridigar. Na njegovo pobudo so v Kranju leta 1569 ustanovili šolo in jo leta 1574 obnovili. Leta 1571 se je drugič oženil in leta 1575 kupil v Kranju hišo. Leta 1578 je bil z ukazom deželnega kneza pregnan iz Kranja, vendar se je umaknil samo do Brda pri Kranju, kjer je od leta 1579 živel pri graščaku Adamu Ecku.

Kranjski meščani se niso strinjali z ukazom nadvojvode Karla. Rekli so, da so že dvajset let luterani, da jih Knafelj uči že deset let, jim deli zakramente (krst in obhajilo), pridiga in opravlja druge obrede. Tudi kranjski deželni stanovi so prosili zanj. Toda nadvojvoda ni odnehal in je leta 1578 ponovno dal strog ukaz, naj predikanta izženejo.

Ko je Knafelj odšel iz Kranja na Brdo, je v tamkajšnji kapeli opravljal božjo službo. Kranjski luterani pa so zdaj hodili tja poslušat njegove pridige. Nadvojvoda ni odnehal. Brdskemu baronu Adamu Ecku je pisal, naj ustavi romanje meščanov. Kranjčanom je prepovedal hoditi iz mesta na Brdo ali poslušat druge predikante. Toda kranjski protestanti so prezirali vladne ukaze in se norčevali iz nadvojvodovih groženj. Nadvojvoda je nato ukazal zapreti sodnika Ivana Junauerja in še tri druge meščane ter poslal v Kranj posebno komisijo, da preišče, kakšen je položaj v mestu. Deželni komisarji, ki so prišli v Kranj, pa so potegnili z luteranskimi meščani in sporočili, da ni treba nobene preiskave. Kljub temu je takratni mestni sodnik pet glavnih pritožnikov zapodil iz mesta.

Tudi kasneje je predikant Knafelj prišel s svojo družino večkrat v Kranj, kjer je pokopaval na župnem pokopališču, krščeval in pridigal pa v svoji hiši, na kateri je imel v kamen vdolben rek: Hie Bartl Knaffel Pradikant, Mein Stargkh steht in Gottes Handt (Tu Bartel Knafelj predikant, moja moč je v roki božji). Leta 1599 so ga pregnali tudi z Brda. Prepovedano mu je bilo bivati vseh deželah nadvojvode Ferdinanda – v nasprotnem primeru mu je grozila smrtna kazen.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

V Železnikih se je 26. 10. 1833 rodil Leopold Globočnik, glavni predstavnik Globočnikov fužinarjev. Bil je mecen in dobrotnik, a vseeno so se ga vsi nekoliko bali.

V Kostajnici na Hrvaškem je bil 27. 10. 1539 (ali 1535) ubit vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar Ivan Kacijanar, ki je poveljeval kranjskim četam v boju proti Turkom.

V Kranju se je 29. 10. 1813 rodil zdravnik in kirurg Tomaž Pirc. Ko so v revolucionarnem letu 1898 v Kranju ustanovili narodno stražo, je Pirc postal vojaški zdravnik, dr. France Prešeren pa baje vojaški sodnik. Bila sta prijatelja, ob zadnji bolezni je Pirc stal pesniku ob strani.