Na urgenco prihajajo ljudje tudi samo zaradi klopa

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: Gorenjska / sobota, 14. oktober 2017 / 09:04  

Od 28 tisoč triažiranih bolnikov, ki so obiskali Urgentni center Jesenice, je bilo le okrog dva tisoč zelo ogroženih. Velika večina ostalih bi pomoč lahko poiskala pri svojem osebnem ali družinskem zdravniku.

Jesenice – Prejšnji teden smo pisali o tem, kakšne izkušnje imajo bolniki v ambulanti nujne medicinske pomoči v Kranju. Zdaj smo obiskali tudi edini gorenjski urgentni center, Urgentni center Jesenice, in se pozanimali, kako deluje, kje prihaja do največ težav in kaj vse so pacienti zapisali v knjigo pohval in pritožb.

Kot je povedala strokovna direktorica Splošne bolnišnice Jesenice Anja Jovanovič Kunstelj, so v urgentnem centru od januarja do septembra letos obravnavali 28 tisoč pacientov. Na mesec to pomeni med 2800 in 3500 bolnikov, ki obiščejo bodisi urgentne specialistične ambulante bodisi službo nujne medicinske pomoči. Prav dejstvo, da obe službi, torej primarni in sekundarni nivo nujne medicinske oskrbe, delujeta v istih prostorih, pa včasih povzroča nejevoljo pacientov. Vsi namreč čakajo v isti čakalnici, zato se jim včasih zdi, da je prišlo do nepoštene obravnave, da je nekdo šel v obravnavo bistveno hitreje, da nekdo čaka dvakrat ... »Ko pacienti pridejo v urgentni center brez napotnice, jih vedno sprejmemo v službi nujne medicinske pomoči, to je tisti službi, ki je prej delovala v jeseniškem zdravstvenem domu. V urgentnih specialističnih ambulantah pa sprejmemo paciente z napotnico za kirurga ali internista s stopnjo nujnosti 1 – nujno. Mimo tega pa smo dogovorjeni, da poškodovane otroke obravnava kirurg brez predhodnega pregleda v ambulanti nujne medicinske pomoči,« je pojasnila Anja Jovanovič Kunstelj.

A bistveno je, da so čisto vsi pacienti, ki pridejo v urgentni center, v postopku triaže takoj razvrščeni glede na nujnost obravnave. Posebej usposobljena diplomirana medicinska sestra glede na stopnjo nujnosti paciente razvrsti v kategorije, in sicer po barvah od rdeče do modre. Bolnike, ki so označeni z rdečo, pregledajo takoj, saj so v življenjsko ogrožajočem stanju, običajno jih pripeljejo z reševalnim vozilom in jih tudi pričakujejo. Oranžno označene bolnike naj bi pregledali najkasneje v desetih minutah, rumeno označene pa najkasneje v šestdesetih minutah. Potem pa sta še zelena in modra kategorija, bolniki v teh dveh kategorijah naj bi prišli na vrsto največ v 120 oziroma 240 minutah. In prav teh pacientov je največ.

Na urgenco po bolniški stalež

Podatki kažejo, da je bilo od 28 tisoč triažiranih bolnikov le okrog dva tisoč zelo ogroženih, medtem ko je bilo kar 19 tisoč takšnih, ki niso bili res nujni in so po večini prišli brez napotnice in bi pomoč lahko poiskali pri svojem osebnem ali družinskem zdravniku. Med njimi so po izkušnjah Jovanovič Kunstljeve tudi bolniki, ki pridejo zaradi ureza v prst s papirjem, zaradi ugriza klopa, nekateri pridejo po redno terapijo, spet četrti želijo odpreti bolniški dopust … »Ljudje so urgentni center žal začeli tudi izkoriščati. Vse to obremenjuje prehospitalno enoto in podaljšuje čas v čakalnici,« je povedala sogovornica. Kaj pa menijo o tem, da bi za takšne paciente uvedli participacijo? »Bolnišnice imajo s tem zelo slabe izkušnje, saj vodi v konflikte, nejevolje pacientov in verbalnega nasilja pa so že zdaj pogosto deležne naše administratorke,« odgovarja.

Več pohval kot pritožb

In kako je s konkretnimi pritožbami pacientov? V sprejemni pisarni urgentnega centra je knjiga pohval in pripomb, v kateri je bilo v prvih šestih mesecih letos vpisanih sedem pritožb in dvanajst pohval. Neka gospa se je denimo pritožila, da ni dobila informacij, kaj se dogaja z njeno sorodnico. Neki gospod se je pritožil, da je prišel s klopom in čakal dve uri. Ena od pritožb se je nanašala na neprijeten sprejem, nekdo je zapisal pripombo, da je bil koš za odpadke pred vhodom poln. A kot smo se lahko prepričali sami, je v knjigi napisanih tudi veliko pohval hvaležnih pacientov. Po besedah sogovornice v bolnišnici vse pripombe in pohvale obravnavajo in tudi pripravijo odgovor.

Se pa število pacientov v Urgentnem centru Jesenice povečuje, največ jih prihaja z območja zgornje Gorenjske, vse več s spodnje Gorenjske, Posočja, veliko je tudi turistov, ki poiščejo pomoč v jeseniškem urgentnem centru. Ob tem pa je strokovna direktorica opozorila na kadrovske težave, do katerih prihaja zaradi neustreznega financiranja urgentnih centrov. Tako denimo mavčar, inštrumentarka, radiolog, pediater v urgentnem centru niso financirani in jih mora bolnišnica zagotavljati iz lastnega delovanja.